O poporodni depresiji osebno.

Depresija. Pisati o poporodni depresiji ni ravno enostavno. Vemo, da je dandanes ogromno ljudi depresivnih, a je težko priznati, da si depresiven. Lažje je priznati, da si bil depresiven in da si se rešil iz krempljev depresije. Danes želim deliti z vami svojo pot doživljanja in premagovanja depresije. Ni bilo lahko. Po vsakem porodu me je »zvesto« obiskala in predelovala sem jo sama. V službi sem izdajala antidepresive, a sama jih nisem želela jemati. Predvsem zaradi dojenja. To mi je bilo prioriteta in sprejela sem, da se bom »zdravila« dlje, a vztrajno in zavestno. Depresija te napade ali se pritihotapi …

Želim si več časa za življenje.

Oh, kako si želim več časa. Časa za pravo življenje. Opravki kar tekmujejo, kateri bo prej na vrsti. Kar ne ustavim se, a vseeno imam na koncu dneva občutek, da tako malo planov uresničim. Da ne živim polno in v ravnovesju s svojimi potrebami, željami, občutki…Še planiranja se ne lotim, kot bi bilo treba, ker vem, da bom načrt težko izpolnila. Samo še to naredim, pa to, pa tretje…in je dan zaključen. (Poznaš to, a ne?) Kako najti način, da dam svoje materinstvo v nek okvir, ki bi mi pomagal do občutka, da v dnevu naredim dovolj? Da najdem dovolj …

Le današnji dan imam na razpolago.

Le današnji dan živim. Le današnji dan lahko v polnosti izkoristim. Samo danes se lahko odločam o svojem počutju. Le danes lahko izberem, kaj bom počela in česa ne. Le danes se lahko družim z ljudmi, ki jih imam rada in jim namenim svoj čas. September je za vsako mamo, ki ima vrtičkarja ali šolarja, precej stresen mesec. Tudi jaz sem čisto navadna mama in še vedno usklajujem vse urnike za šolo, treninge, glasbeno šolo, roditeljske sestanke, veroučne ure…seveda ob vsakodnevnem gospodinjenju in vsem kar paše k materinstvu. Slab dan? Prejšnji teden sem doživela poseben »uvid« v svoje brezglavo letanje …

Pozabljamo na bistveno.

Se zavedaš trenutkov v dnevu, ki ti prinašajo največ zadovoljstva? Počneš še kaj drugega kot le rutinska in dolgočasna opravila doma in v službi? Ali na kaj bistvenega pozabljaš? Če bi te kdo vprašal, ali si srečna v življenju, kaj bi odgovorila? Četudi si želimo več, je današnji dan vse, kar imamo…vse, kar lahko izkoristimo. Spodnja vprašanja naj te spomnijo na to, kar je vredno v dnevu in na splošno v življenju. Ne obtožuj se, če si na kakšno področje malo pozabila. Naj ti vprašanja ne bodo v dodatno breme, temveč v navdih in pomoč, ko boš naveličana in brez …

Si želim uspešnega ali srečnega otroka?

Moj otrok: je lahko uspešen učenec in srečen otrok? Priznam, strah me je šole. Želim si, da bi moji otroci radi hodili v šolo. Bojim se, da ne bodo izkoristili svojih sposobnosti in talentov, ki so jih dobili v dar. Se bodo v najstništvu pojavili vedenjski problemi? Bom spet nedosledna in bodo sami delali nalogo in se pripravljali na preizkuse znanja? Mogoče otrokom ne zaupam dovolj? So strahovi samo v meni ali jih prenašam na otroke? Jim preveč popuščam? Ne maram tega strahu, ki je posledica mojih pričakovanj. Mojih želja. Moje zahtevne »narave«. Šolarji Ob omembi šole fanta le zagodrnjata, …