Blog, Organizacija, organizacija časa

Enostavno in učinkovito razpolaganje s časom v materinstvu

Ti je tole kaj znano:

»Na pomoč, obveznosti in opravki me bodo ubili!«

»Danes spet nisem nič naredila, pa že cel dan letam naokrog.«

»Cel dan samo stokam, da imam preveč dela in ne vem, kje naj se lotim.«

»Že cel dan odlašam s pospravljanjem posode.«

»Spet imam opomin zaradi neplačane položnice.«

»Pozabila sem podaljšati osebno izkaznico in sin ni šel na turnir v tujino.«

»Brez veze, da se česa lotim, itak me vedno kdo zmoti in mi nalaga nove naloge.«

»Nobene stvari ne dokončam in na koncu mi ostane kup opravkov. Nekaterih se sploh nisem lotila.«

»Sama sem za vse in nihče mi ne pomaga.«

Hkrati so ti zelo domača naslednja prepričanja…

»Če ne bom vsakomur na voljo, bo slabe volje in bom delovala neprijazna. Govorili bodo, da nočem pomagati ljudem. Pa kristjanka sem…«

»Če rečem NE, me nihče ne bo maral in spoštoval. Ko bom sama potrebovala pomoč, mi nihče ne bo pomagal.«

»Edini pomen v življenju je ta, da pomagam drugim, tudi če ob tem sama izgorim ali umrem. Ko dam za drugega vse od sebe, sem izpolnila svoje poslanstvo. Bog me bo takoj sprejel v nebesa.«

»Sem samo mama, nobene avtoritete ne morem vzpostaviti. Edina prava vzgoja je sočutje, srčnost, milina, razumevanje, potrpežljivost in razdajanje za moža in otroke.«

»Nimam pravice postavljati meja sorodnikom, starejšim in izkušenejšim od mene, zato mi lahko nepovabljeni vdirajo v hišo in me komandirajo s svojimi nazori.«

»Moj čas bo prišel, ko bodo otroci večji, ko bom bolj zdrava, ko bo mož manj delal, ko bom zamenjala službo, ko bom…«

Če ti je od tega kaj znano, ti bo ta objava všeč. Vse kar sem napisala, so moje besede in moje misli, ki sem jih lani prepoznavala in so zadnje mesece viharile moje življenje. Nobena misel, nobeno razmišljanje in nobeno dejanje, ki je izviralo iz tega, mi ni bilo v korist. Še vedno se mi kdaj prikradejo, a jih prepoznam in razločim kot škodljive. Zame in za druge.

Konec lanskega leta sem se spraševala naslednje:

-Kam gre moj čas?-PLANIRANJE

-Kdo so največji kradljivci mojega časa?-KRADLJIVCI ČASA

-Kaj mi je res pomembno v življenju?-POSTAVLJANJE PRIORITET

-So moja dejanja v skladu z mojimi vrednotami? Katere so vrednote, ki me poganjajo?-VREDNOTE

-Ali je postavljanje in doseganje ciljev v materinstvu možno? Me doseženi cilji lahko zadovoljijo?-CILJI

-Katere navade in rutine moram osvojiti, da bodo enostavne in izvedljive in da ne bo moje življenje dolgočasno?-RUTINE

1. Planiranje

Če ne planiram svojega časa, ga planirajo in določajo drugi. Če ga planirajo drugi, sem jezna nase in zagrenjena. Imam občutek ujetosti, občutek žrtve, občutek nadzora nad mano. Občutek nespoštovanja mene kot osebe. Opravki se v takem primeru kopičijo v skladu s pričakovanem ljudi, ki jih nočem zavrniti in razočarati. Če ne planiram, naredim manj in v glavnem delam nepomembne stvari; v času, ki mi je na razpolago.

Če se časovno ne omejim, naloge izvajam dlje časa in ob primerni časovni omejitvi bi lahko naredila več. Ti opravki čakajo in odlašam z njimi, ker niso na urniku. Vse se mi zdi pomembno in ne ločim od opravkov, ki jih moram narediti, od opravkov, ki bi jih lahko in ki jih želim…

Ne združujem nalog istega tipa, temveč skačem od posode do otroka, od stranke do projekta, od FB do maila…nisem fokusirana na eno stvar, temveč jih opravljam 5 hkrati in dokončam komaj eno. Uspeva mi sicer zgodnje jutro, a večerna rutina je še vedno odvisna od dejavnosti otrok. Za moje želje, hobije in talente ni skoraj časa.

Tako je bilo včasih moje preživljanje in doživljanje časa. Nič čudnega, da me je skoraj pobralo.

Kako sem vse to začela spreminjati?

Mislila sem, da bom z ustreznimi cilji dosegala več in naredila več. Napaka. Bila sem le bolj utrujena in bolj nezadovoljna.

Vse se je moralo začeti pri vprašanju, kaj si želim, kaj me poganja in kaj mi največ pomeni.

Moje osebno vodilo ni zaslužek, niso vedno nova oblačila, bogato opremljena hiša, hud avto. Niso sledilci, všečki in odobravanja. Hkrati se dobro zavedam, da je veliko časa potrebno nameniti služenju denarja, zunanji urejenosti, skrbi za dom in okolico, vzdrževanju avtomobila, objavam na spletu in ohranjati stik z bralci in prijatelji, me pa to ne izpolnjuje.

Odločila sem se, da ne bom sledila današnji miselnosti po več, temveč izbirala manj. Manj stvari, manj stika z ljudmi, manj opravkov, manj želja, manj dosežkov. Poganja me več notranjega miru, več sprejemanja negotovosti in nezmožnosti narediti vse, več počitka, več časa za družino in za moža, več učinkovitosti v najinem podjetju…

Moje vrednote, ki mi osmišljajo urnik so odgovornost (do sebe, do zakona, do otrok, do podjetja), vitalnost (skrb za telo in zdravo miselnost) in duhovnost (mir, molitev, življenjski smisel, poslanstvo).

Ko so me začele voditi te vrednote, se mi je urnik začel čistiti. Na njem je malo stvari, a mi te veliko pomenijo. Ostajajo sicer razna nedokončana dela, a so manj pomembna, zato se ne obremenjujem, če so opravljena kasneje ali sploh ne. Imam stik z manj ljudmi, težave sveta in nepoznanih ljudi ne pridejo do mene, ker jih z vednostjo, da jih ne morem spremeniti ali komurkoli pomagati, ne iščem in ne spremljam. Nimamo televizije.

Danes v svoj planer najprej vpišem stvari, ki so nujne (prevozi otrok, zdravniške kontrole, treningi, tekme, glasbena šola, trgovina), sledi posvečen skupen čas z možem in družinski čas, službene obveznosti (sestanki, dopisi, projekti…) in čas zase (telovadba, knjižnica, branje, pisanje, maša).

Pazim na to, da je v urniku predvsem tisto, kar mi je pomembno, kar mi osmišlja življenje in kar vzdržuje družinske in prijateljske odnose. Ostalo je NE, čeprav je beseda težko izgovorljiva in težko sprejeta.

V začetku leta sem postavila okvire za posel in privatno življenje, ki jih po manjših korakih vključujem v mesečni, tedenski in dnevni urnik. V dnevu mi to vzame do pol ure, posledično prihranim veliko časa in hkrati imam občutek, da ne čakam na boljše čase, temveč živim svoj dan tako, da je nekaj časa tudi za veselje in zame.

2. Kradljivci časa

Moji največji kradljivci časa so družbena omrežja, maili, neodločnost, slabo planiranje, odlašanje z opravki, stalno preverjanje emailov, motilci-klici, obiski, družinski člani in obvestila na telefonu. Ti so le navidezni, ki kažejo na nekaj drugega.

Največji kradljivec je v bistvu strah pred odgovornostjo, svobodo, zavrnitvijo, željo po ugajanju in odobravanju ljudi. Sedaj stremim k tem, da delam bolj pogumno, da se hitreje odločam in da sem bolj v ravnovesju s seboj.

3. Prioritete

Kaj mi v življenju največ pomeni?

Če sem na delovnem mestu 10 ur na dan in zvečer ležim brez energije ob družinskih članih, mi družina ne pomeni več kot denar in ugled. Čeprav mislim, da delam za družino.

Če govorim, da cenim in mi je mar za zdravje, a hkrati pojem vse, kar mi pride pod roko in ne grem niti na sprehod, pomeni, da ne delam po svojih vrednotah in se posledično v meni bije velika bitka.

Če mi največ pomeni zakon, a se izgovarjam na vse možne opravke, ko je potreben pogovor ali čas z možem, spet delam drugo kot pa govorim in mislim.

Več področij kroji naše življenje in vsakomur pomeni eno več kot drugo. Sicer si želimo ravnovesja med področji, a področja, ki so naša prioritetna, zahtevajo večino našega časa. Če imam odraščajoče otroke, ne morem biti še prostovoljka v cerkvi. Če moram poskrbeti za preživetje družine in podjetja, ne bodo moja prioriteta potovanja in druženja s prijatelji. Če je moja prioriteta duhovnost in notranji mir, ne bom delala na večanju vpliva na družbenih omrežjih in številu sledilcev ter spremljala vseh medijev, časopisov in “pomembnežev”…

Naše prioritete, izkušnje, zmožnosti in vplivi okolice se močno razlikujejo, zato hodi po svoji poti, ne primerjaj se z uspehi drugih in si oblikuj urnik v skladu s svojimi potrebami.

4. Cilji in dosežki

O ciljih sem na blogu že pisala (tukaj) in še vedno sem mnenja, da jih potrebujemo. So naše vodilo, usmeritev in kažejo pot, ki jo želimo prehoditi. Z zavedanjem, da je pot pomembnejša od cilja si cilje postavljam v skladu s svojimi zmožnostmi, izkušnjami, znanjem, prioritetami in vrednotami. Je sicer enostavno, a ni lahko.

5. Rutine in navade

Za vsem, kar danes počnem preprosto, enostavno in lahkotno, so leta padcev in vzponov, začetkov in opuščanj, vprašanj in odgovorov, branja in pisanja. Za zadovoljstvo se moramo potruditi, ker ne bo nihče delal namesto nas. Ne pričakujem veliko zunanje pomoči, čeprav si jo želim. Vedno sem hvaležna zanjo. V svoje urnike ne smem vključevati drugih, ker ni pošteno, da moje dolžnosti opravljajo drugi. Z možem sodelujeva pri vzgoji, a ima svojih obveznosti toliko, da ga ne vključujem v prevoze otrok. Včasih ima možnost sodelovanja, včasih ne. S tem se ne obremenjujem (več). Ponudim pomoč pri prevozu drugim mamicam, če vozimo otroke v isto smer in obratno.

Objava verjetno deluje zapleteno in (spet) polna nasvetov. Vse gre zelo počasi. Tako je. Vzpostavljanje urnikov, pisanje obveznosti, usklajevanja in osvajanje prizanesljivosti do sebe je trajala eno leto. Začela sem s pisanjem obveznosti, da sem sploh videla, koliko imam vseh opravkov in kaj me utrudi.

Nadaljevala sem z razlogi za odlašanje, kradljivci časa in nato navajanje na zgodnje vstajanje. Zgodnje jutro je edini čas, ko v miru berem, se pripravljam na dan, spijem kavo, osnovno pospravim. Pred leti, ko nisem nič spala, zgodnje jutro ni prišlo v poštev, z leti pa se to da osvojiti.

Sedaj si konec tedna vzamem čas, da si oblikujem osnove tedenska urnika, ki ga nato vsakodnevno zapolnjujem. Z zavedanjem, da vedno kaj pride vmes, da se srečanja potegnejo, da kdo zboli, da so pač kdaj izredne razmere. Vedno potem pridem na zeleno vajo, kar je zame najbolj pomembno. Ne obupam, če se urnik podre.

TA DAAA…ZAKLJUČEK

  1. BODI IZBIRČNA GLEDE PRIORITET, VREDNOT IN DEJAVNOSTI, KI JIH OPRAVLJAŠ
  2. PRESODI, KAJ JE TVOJA ODGOVORNOST, KAJ PA NI TVOJA DOLŽNOST IN PREDSTAVLJA LE IZZIV, KI SE GA NI POTREBNO LOTEVATI, ČE SI V BOLJ NAPORNEM OBDOBJU
  3. PREPOZNAJ, KAJ TI KRADE ČAS, KI BI GA LAHKO IZKORISTILA ZA SVOJA VESELJA
  4. VEČJE NALOGE RAZDELI NA MANJŠE, MANJ ZAHTEVNE, IN SE JIH LOTI VSAK DAN
  5. POSTAVI SI ČASOVNE OMEJITVE PRI OPRAVLJANJU NALOG
  6. PODOBNA OPRAVILA NAREDI V ENEM ČASOVNEM OBDOBJU DNEVA
  7. DELAJ TAKRAT, KO IMAŠ NAJVEČ ENERGIJE, VMES SI ODPOČIJ
  8. NE DELAJ 5 STVARI HKRATI
  9. PIŠI SI OBVEZNOSTI IN JIH PLANIRAJ MESEČNO, TEDENSKO, DNEVNO
  10. RAZDELI NALOGE MED DRUŽINSKE ČLANE, KLJUB NJIHOVEMU NERGANJU  
  11. IZKLOPI OBVESTILA IN OMEJUJ ČAS NA DRUŽBENIH OMREŽJIH
  12. ORGANIZIRAJ DELOVNI PROSTOR, POSPRAVI HIŠO, ZAČNI VZPOSTAVLJATI PREPROSTE RUTINE ZVEČER IN ZJUTRAJ
  13. SESTAVITE SI DRUŽINSKI JEDILNIK
  14. SKRBI ZA ANTISTRESNE DEJAVNOSTI
  15. NAVDUŠUJ SE Z BRANJEM, POGOVORI Z OSTALIMI MAMAMI O TEJ PROBLEMATIKI, ZAUPAJ VASE

Moje prihodnje objave se bodo nanašale na odlašanje, produktivnost in uporabo urnikov. Če te tematika zanima, se vpiši na mojo mailing listo, da česa ne zamudiš. Pripravljala in pošiljala bom razne sezname, navodila, planerje ipd. za moje bralke, prijavljene na mail.

Uspešno s časom in lep pozdrav,

Minka

  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •   
  •  
  •  

Preberi več...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja