Materinstvo, Skrb zase

Kaj je pomembno za srečno materinstvo?

Danes bo okrog nas veliko čestitk, pohval, zahval, rožic in srčkov. Ogromno je pesmi, knjig, nasvetov, tečajev in šol, toda kaj je resnično pomembno v materinstvu in kaj nam samo krade čas, voljo in energijo?

Zaupala ti bom moj pogled o materinstvu, katere napake še vedno počnem in kaj storim, da sem večinoma zadovoljna mama.

(Če si na mojem blogu prvič, je dovolj, da veš, da sem mama treh otrok, starih 13 let, 11 let (sinova) in 6 let (hčerka). Po poklicu sem farmacevtka, a sem se odločila, da se pridružim moževemu podjetju in mu pomagam pri vodenju.)

Blog je moj kotiček, ki je hkrati namenjem mamicam v stiski, saj sem sama doživljala poporodne depresije in težka obdobja izgorelosti. Otroci so bili veliko bolni, večkrat smo se selili, gradili svojo hišo, iz varne in ugledne službe pa sem odšla v svet podjetništva, ki je vse prej kot enostaven.

oaza za mame

Kaj je sploh bistvo materinstva?

Mogoče najpomembnejša stvar, ki se je tudi sama velikokrat ne zavedam: MATERINSTVO JE TVOJ ODNOS Z OTROKOM.

Ko sem postala mama, je bil moj glavni fokus nega in skrb za otroka (še zapiske sem delala, koliko časa sem dojila-jao), obremenjevala sem se še z zdravo prehrano, oblačenjem, spanjem, do kdaj naj dojim otroka, zakaj se mi meče po tleh in podobno…

Ne razumi me narobe, vse to je zelo pomembno, a nas hitro odvrne od tega, da bi ob otroku rasle kot mame, da bi spoznavale, kakšne darove in talente ima, kaj se rad igra, kakšne odzive ima, kakšen temperament ipd.

TVOJE MATERINSTVO JE UNIKAT

Resnično je nepomembno, kakšen voziček bi morala imeti, da bo mamicam v FB skupini všeč, ne rabiš anketirati ljudi, katero ime za punčko izbrati, ne rabiš zadovoljiti svoje mame ali tašče in početi tisto, kar so one. Ni pomembno, da soseda ve, da že 10 let ne spiš.

Išči v sebi tisto, kar je tebi všeč, kar tebe veseli in izpolnjuje, kar tebe pomirja in osrečuje. Ne primerjaj se z današnjo “modo” in ne izpolnjuj pričakovanj drugih.

OTROCI SO RAZLIČNI

Išči v otrocih njihove sposobnosti. Odločila sem se, da otroci ne bodo izpolnjevali mojih želja. Njihovo življenje je njihovo in odgovorna sem, da bodo sposobni sami skrbeti zase. Dobiti morajo svoje izkušnje, doživeti svoje zmage in svoje poraze.

Sprejemati jih moram, kakršni so in jih naučiti, kaj je prav in kaj narobe. Nikoli ne bodo popolni, so samo ljudje, čeprav bi radi iz njih naredili uspešne posameznike, ki bodo izpolnili moje poslanstvo. Tako ne gre.

Katere so naše družinske vrednote, kaj potrebujejo otroci za življenje in kaj jim lahko dam kot mama?

NE DELAJ VSEGA SAMA

Prepričanje, da se moram kot mama razdajati za vse okrog sebe, je bilo za moje zdravje zelo škodljivo. Namesto, da bi najprej primerno poskrbela zase, sem izpolnjevala le potrebe otrok, moža, okolice in skoraj podlegla želji ugajati vsem in zadovoljiti vse.

Ko boš sprejela svoje materinstvo v vsej polnosti, svoje omejitve in svoje sposobnosti, se boš lahko ozrla na bistvo-odnos z otrokom.

Pusti, da ti okolica pomaga pri gospodinjstvu, varstvu, krepitvi zdravja ipd.

Še nekaj. Nikoli te ljudje ne bodo v polnosti zadovoljili. Tudi tako opevane motivacijske izjave, da se moramo ozirati nase in delati na sebi, ne bo prineslo pravih sadov, če misliš, da boš nadzorovala vse in bo vse v tvojih rokah.

Iskreno ti zaupam, da sem imela danes grozne sanje in smrtni strah, da bom nekoč umrla-itak da bo vsak, samo tega občutka se nisem še nikoli zavedala. Ti ga ne privoščim, a mi je dal vedeti, da me edino vera v Boga pomiri in rešuje. Vem, kdo me edini lahko sprejema v mojih stiskah in težavah. In to brezplačno. Ne nosi vsega križa sama.

oaza za mame

NE ČAKAJ NA BOLJŠE ČASE

Vsi čakamo, da bo nekoč bolje. Da bo več časa, da bo hiša pospravljena, da bodo otroci večji, da bo penzija (ja, to je zadnjič rekla mlada prodajalka za blagajno), da bo imel mož več časa zame ipd…

Draga moja, to kar počneš danes, je po vsej verjetnosti tvoja navada in tvoj način življenja in razmisli, ali si s tem zadovoljna. Poglej, kje si bila pred petimi leti in kje želiš biti čez pet let.

Poišči v dnevu trenutke zase in občuti hvaležnost-da si zdrava (upam, da si), da imaš otroke in družino, moža, prijatelje, talente, službo, vrt…

Imej želje in cilje, a najpomembnejša je prav pot, ki vodi v pravo smer. Po tej poti pa hodiš vsak dan. Naj bo korak za korakom in to le naprej.

NE KOMPLICIRAJ

Na vseh možnih področjih delamo iz muhe slona. Kaj je kdo mislil, kaj bi moralo biti narejeno, zakaj nismo še to in to…Od poplave informacij smo tako zakrčene, da še osnovnih stvar ne zmoremo. Pozabljamo na preprostost, iskrenost, enostavnost…

Ko se lotevaš opravkov, klicev, projektov…ne razmišljaj preveč in samo začni. Boš prišla do konca, samo vedeti moraš, kaj želiš imeti narejeno.

PLEZAJ PO PRAVI LESTVI

Si predstavljaš, da celo življenje plezaš po lestvi na drevo in na koncu ugotoviš, da si na napačnem drevesu. UPS. Mislim na prioritete. Ko sem končno malo odložila družbena omrežja, začenjam spoznavati, s kom želim preživljati čas, kaj so moje moči in moje šibkosti, kam sploh grem in koliko sem pripravljena vložiti v odnose in druga življenjska področja.

Razmisli, kam te vodijo občutki in tvoja življenjska pot.

srečno materinstvo

SKRB ZASE NI EGOIZEM

Počasi že dojemam, da moje šibko telo redno potrebuje vodo, zdravo hrano, počitek in gibanje, a tu mislim predvsem na skrb za duševno zdravje. Lahko si sprogramiraš jedilnik, najameš osebnega trenerja, se obdaš s kupom somišljenikov, a to te ne bo izpolnilo v smislu poslanstva.

Ko boš živela svoje življenje, si dovolila svoja veselja, svoje hobije, boš s tem našla ogromno moči tudi za druge. Potem ne bo skrb za druge tvoja naloga in razlog za izgorelost, temveč odločitev, ki bo izvirala iz višjih ciljev in te bo izpolnjevala.

NA NAPAKAH SE UČIMO

Tako me je bilo strah napak, da danes nisem športnica, zdravnica, pevka, psihologinja in še mnogo drugih želja sem imela, a sem se bala narediti prvi korak.

Kaj bodo drugi rekli, smejali se mi bodo, ne bo mi uspelo, s tem ne morem služiti, ne želim se riniti v ospredje, kritizirali me bodo…

Danes si dovolim napake, pričakujem, da bom kritizirana (ja, dobila sem porcijo, kaj se sploh rinem na splet, po eni od objav sem dobila servirano, da uporabljam napačni glagolski način ipd…).

Ljudje, ko smo v stiski, grizemo, žalimo, ignoriramo, napadamo, jokamo, izsiljujemo, uničujemo sebe in druge, zato ne jemlji kritik preveč osebno. Ja, mi je pomembno,da me drugi spoštujejo, a njihovo mnenje ni moj problem. Če ostajam iskrena, predana svojemu poslanstvu in želim drugim samo dobro, je kriticizem stvar njihove osebnosti in znak zagrenjenosti in nezadovoljstva z življenjem.

(Na to se spomnim, kadar mene prime, da bi kritizirala-rečem si, da se moram ukvarjati s svojim življenjem in ne življenji drugih. To velja tudi takrat, ko kdaj “skrolam” po življenju drugih:

Bom živela življenje drugih v virtualnem svetu ali svoje v realnosti?

Čim manj virtualne popolnosti, idealov, kompliciranja, ustrahovanja, primerjav, kriticizma in praznih obljub.

Premisli torej o strahovih, ki ti preprečujejo, da bi bila taka kot si in počela tisto, kar te veseli.

NAJ BO TVOJE MATERINSTVO TVOJA ZGODBA. Zanimiva, bogata z izkušnjami, preizkušnjami in zmagami ter srčna, hvaležna in iskrena.

Objem in lep materinski dan ti želim,

Minka

  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
    24
    Shares
  •   
  • 24
  •  

Preberi več...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja