Kaj si želiš v novem letu?

Si pomislila, da si letos spet zaslužiš veliko nagrado za izjemno delo? Tudi če se počutiš utrujena, izmozgana, naveličana, zmedena in brezvoljna, si absolutna zmagovalka letošnjega leta. Koliko ur čiščenja, priprave obrokov, pomite posode, opranih in zloženih cunj, zamenjanih plenic, ur dojenja in nege otrok, neprespanih noči, zasluženega denarja v službi, pomoči drugim…

Pomisli na vse aktivnosti z družino: skupno delo, izleti, pogovori, vožnje otrok v šolo, na treninge, v glasbeno šolo, k prijateljem…kolikokrat si spodbujala otroke k učenju, igri, gibanju, igranju…

Vzdrževala si dobre odnose doma in v okolici, počutila si se kot zombi, a si vseeno vsako noč vstajala po petkrat. Vsako opravilo, ki si se ga lotila, si stežka zaključila, ker si bila redko brez motenj in v miru. Počela si po tri aktivnosti hkrati. Tuširanje v miru in skrb zase je pomenil že praznik.

Draga moja, zasluživa si nagrado leta za vse dejavnosti in dolgočasne opravke, za potrpežljivost do sebe in družinskih članov, za vztrajnost, za delo podnevi in ponoči in za dobro voljo, kljub skrbem in utrujenosti.

Zmogla si neverjetne stvari tudi v službi ali v podjetju, če ga imaš. Koliko organizacijskih in miselnih spretnosti smo mame sposobne. Med kuho večerje poslušaš vrtičkarko, ki se kar ne ugasne s svojim žlobudranjem, težiš najstniku, naj zaključi z računalnikom in se vmes ogibaš nogometni žogi, ker tvoj športnik trenira, tudi ko nima treningov…

Dejstvo je, da nam je materinstvo samo po sebi umevno in tudi okolica nas največkrat tretira kot »samo« mame. (Mene marsikdo vpraša, kaj sedaj počnem, ko sem doma in ne hodim več v službo. Hm…)

To, da realno ne pogledamo na obseg svojega dela in se premalokrat pohvalimo in nagradimo, ni dobro za naše počutje in zdravje. Postanemo nezadovoljne, brez ciljev in želja ter v končni fazi počnemo vse drugo razen tistega, kar nas veseli in osrečuje ne. Drugo leto bo vse drugače, a ne?…

Praznični čas…

Čas med božičem in novim letom je vedno poseben. Bolj umirjen, svetleč in bleščeč, poln voščil in prijetnega druženja. Božič v nas prebudi drugačne občutke, več razmišljamo o svojem otroštvu in preživljanju praznikov, o času, ki neusmiljeno teče, močneje se povežemo z domačimi, več počivamo in jemo, se igramo z otroki in se na različne načine zabavamo.

Vse to je meni v trinajstih letih materinstva uspelo doživeti šele letos.

(Vsak božič do sedaj je bil pri nas kdo bolan, poškodovan ali v bolnici na nujni operaciji. V času gospodarske krize do zadnjega trenutka ni bilo jasno, ali bodo stranke plačale svoje obveznosti, da bo dovolj denarja za plače zaposlenih in njihove družine…skratka, doživljala sem tako »čarobne« praznike, da me je vsako leto pred prazniki začelo stiskati, kaj težkega bodo »prinesli«.)

Iz vseh teh kriz sem postala močnejša in se naučila marsikatere lekcije, a hkrati vem, da jih bo na poti še veliko. Vsaka mama ima noro težka obdobja in če letošnje praznike neguješ bolnega otroka, ne spiš zaradi dojenčka, ne preneseš dolgočasnih pogovorov na raznih srečanjih, mogoče si zelo na tesnem z denarjem…vse to preživlja nekje še kakšna mama in vse to nas dela izkušenejše, modrejše in hkrati neskončno hvaležne za vsak v miru preživet čas, za vsako malo pozornost, za vsak kratek pogovor s prijateljico, za vsak sprehod z družino…

Če si naveličana enega in istega dela, če nimaš časa zase, če misliš, da si sama na svetu, če nimaš prave prijateljice, če ne najdeš stika z možem, če si večkrat bolna, če je na vseh področjih težko…

Tudi jaz bi se kdaj pokrila z odejo čez glavo v stilu »pustite me, vse je brez veze, ne morem več«. Noro težko je pisati o težkih, a življenjskih stvareh.

Da vztrajam pri pisanju, me spodbuja to, da grem kljub izgovorom in strahu pred kritiko in morebitnemu posmehu z majhnimi koraki naprej, da ob pisanju tudi sama razmišljam bolj optimistično in da moje izkušnje in moji »boji« pomagajo tudi tebi.

Nisi sama s svojimi občutki, tudi ti si želiš drugačnega življenja, ni nama dovolj, da samo rešujeva dnevne naloge in gasiva požare na vseh področjih. Želiva si nadzor nad življenjem, kolikor se le da.

Veš kaj nas najbolj utruja? Utruja nas pomanjkanje želja in občutki, da drugi upravljajo z našimi življenji, da si ne postavljamo in dosegamo (nobenih) ciljev, da nimamo miru in stika s seboj, predvsem pa to, da svojega dela same ne cenimo dovolj. Posledično ga tudi okolica ne. (To sem ugotovila pri sebi in ta ujetost mi je povzročala le malodušje in depresijo. Lahko rečem, da je takega razmišljanja in »aktivnosti« sedaj v mojem življenju že zelo malo.)

V teh prazničnih dneh končno uživam, ker puščam staro leto za seboj, pozabljam, odpuščam, prepuščam, poganjam močnejše korenine in »raziskujem«, kaj si želim v prihodnjem letu.

Z Emo sva nek decembrski dan sedeli v čakalnici dermatološke klinike (ja, dva otroka imam z zoprnimi alergijami) in razmišljala sem o letu, ki prihaja. Sedaj so otroci že malo večji in od sebe bom zahtevala več. Dano mi je malo več spanca, večji otrok lahko popazi mlajšo, o družinskih stvareh se lahko pogovorimo in z možem lažje dobiva »kakšno urico« zase.

Razmišljala sem o življenjskih področjih, ki so del vsakega od nas in kako bi lahko še bolj napredovala in dosegala izboljšanje. Katere slabe lastnosti me ovirajo in kaj lahko okrepim? S kom se ujamem in kdo nima od mene nič koristnega in obratno? Tudi tebi priporočam tako refleksijo.

Vzela sem list papirja (oz. potrdilo o izdani napotnici) in si napisala področja, ki jih bom v prihodnjem letu raziskovala in pisala o njih. Ne bom danes pisala podrobneje, bolj pomembno je to, da so na tem listu moje smernice za prihodnje leto.

Želim, da tudi ti pri sebi odkrivaš in ugotoviš, katero področje te trenutno najbolj ovira, da bi bila bolj zadovoljna, mirna in samozavestna mama. Tam namreč izgubljamo toliko moči in energije, da je nobeno drugo področje, ki nam gre odlično, ne nadomesti. Lahko imaš krasno plačo, a če se z možem samo še prepirata, ta denar nič ne koristi. Lahko vse narediš za otroke, a za lastno zdravje ne narediš nič in te lahko bolezen hitro preseneti. Lahko super izgledaš, imaš vsakič novo kolekcijo oblačil, a v sebi si nesamozavestna, kar čutijo otroci in te ne spoštujejo in nimaš pristnega stika z njimi.

Veliko dela me čaka z organizacijo časa in rutinami, partnerskim odnosom, vzgojo in starševstvom, financami, zdravjem, zabavo, garderobo in še in še? Pestro bo…

V prihodnjem letu…

• Sanjaj o velikih ciljih in jih dosegaj.

Tudi mama lahko sanja. Od tuširanja in miru na stranišču do pospravljene hiše, randija z možem, potovanja z družino, koncerta v razprodani dvorani, maratona, napisane knjige, srečnih ljudi okrog sebe…

če nehamo sanjati in želeti, ne vemo, kam gremo. Brez jasnih želja, ni jasnih ciljev, ni motivacije in rezultatov. Moj cilj ni enak tvojemu. Tvoj cilj in želje naj motivirajo tebe!

• Opravljaj delo, ki te veseli.

Naše delo bo vedno nekomu za zgled, drug bo ob tem brezbrižen, tretji bo nevoščljiv, četrtemu lahko polepšaš dan, drugi misli, da si bolan in te ne razume, spet nekdo ti privošči in napiše hvala…

(Tudi če nisem pisateljica, lahko pišem, tudi če nisem zdravnica, lahko svetujem kot farmacevtka, tudi če nisem učiteljica, se lahko učim in poučujem svoje otroke, tudi če nisem šolana glasbenica, lahko pojem na koncertu, tudi če nisem športnica, lahko tečem, tudi če nisem strokovnjak za digitalni marketing, lahko objavljam, kaj počnem v svojem podjetju…)

Ne oziraj se na kritiziranje, nenehno pritoževanje, nerganje in pesimizem drugih ljudi. Ti si v svoji koži in lahko vplivaš le na svoje misli in na svoja dejanja. Raje izberi naravo, cerkev ali drug umirjen prostor ter druži se s pozitivnimi ljudmi, ki imajo cilje, so hvaležni in zadovoljni v življenju. Tudi kakšen »stari« prijatelj lahko prefinjeno zatre tvoje sanje in ne »dovoli«, da bi ti šlo bolje kot njemu.

• Skrbi za svoje zdravje.

Glavnina voščil za novo leto je povezana z zdravjem. Jaz menim, da smo, z izjemo nesreč, za zdravje odgovorni izključno sami. Same odločamo, kaj in kdaj jemo, ali se gibljemo ali ležimo na kavču (kdaj je tudi kavč potreben😊), ali imamo primerno telesno težo, ali dovolj pijemo (vode), ali jemljemo ustrezna prehranska dopolnila (za to sem specialist, samo vprašaj), ali skrbimo za psihično zdravje in se primerno borimo proti stresu (branje, molitev, meditacija…razmisli o svoji vlogi pri ohranjanju lastnega zdravja.

• Išči pravo pot.

Januarja bo ogromno ljudi neumorno telovadilo, izvajalo stroge diete, postavljali si bodo nerazumne in nedosegljive cilje, ki sploh ne bodo v skladu z njihovimi željami in sposobnostmi.

Tudi mene je prijelo, da bi se usedla in si napisala nekaj večjih ciljev, a bi padli v vodo že ob prvi bolezni otrok ali službenem projektu, ki bo zahteval veliko mojega časa in energije. Ponovno bo šola in popoldanske aktivnosti in vse bo potrebno skrbno načrtovati. O ciljih se bom zato odločala sproti.

Pomislila sem, da je pot do cilja bolj osrečujoča kot sam cilj, zato si bom v prihodnjih dneh določila in osvetlila pot, po kateri bom hodila, da bom zadovoljna mama, ki je rada v svoji vlogi.

Vsak dan lahko posvetimo nekaj časa svojemu zdravju, možu, otrokom in še komu, ki nas potrebuje. Življenje je prekratko, da bi živele življenje drugih in čakale na boljše čase. Bodimo pristne. Odkrivamo lahko edino sebe in počnemo stvari, ki nas resnično veselijo.

Vsaka od nas ima kakšen talent in določene sposobnosti, ki so mogoče zakopane nekje globoko v nas in čakajo, da nas izpolnijo in koristijo še komu. Priznaj si, da si v nečem dobra in to izkoristi. Določi si smer v življenju in uživaj na poti!

V novem letu ti želim predvsem mirne živce, dovolj časa zase in za svoje zdravje, ljubečega partnerja, otroke, ob katerih boš lahko postajala vedno bolj izkušena in ljubeča mama in krog srčnih prijateljev, ki te podpirajo in spodbujajo k dobremu in jim to iskrenost lahko nesebično vračaš.

Materinstvo je najtežja in hkrati najlepša vloga v življenju in bodimo hvaležne za ta dar in to poslanstvo.

Lepo praznovanje novega leta želim in vabljena k branju tudi v prihodnjem letu. Otroci že kličejo, kje sem…

Objem,

Minka