Skrb zase

Kako najdem motivacijo v dneh, ko sem zanič?

Živjo!

Sigurno imaš kakšen dan, ko si totalno zanič. Nobene motivacije. Nimaš ustreznega plana, nad glavo ti visi gospodinjstvo, kakšen nedokončan projekt, otroci so spet kot veter…priletijo, pojejo vso hrano, pustijo razdejanje in odvihrajo😂…po možnosti h kakšni tehnološki iznajdbi.

(Poškodba kolena očitno ni bila tako nedolžna in moja slaba volja je zaradi nesposobnosti za konkretno delo začela eksponentno naraščati…)

Spet sem našla svoje zapiske za take moraste dni in z veseljem ti jih posredujem. Bodo pomagali spet meni in tebi. Baje je polna luna danes😆.

1. važno, da je narejeno, ne rabi bit perfektno

Spomnim se šolskih dni. Vse v nulo. Zapiski, izpiski, plakati, naloge…planirano učenje, branje, treningi, hobiji, reden spanec. Vem, da je sedaj popolnoma druga pesem, a tudi kot mama sem imela v začetku predstavo, da bom kuhala najbolj zdrave obroke, imela krasno vzgojene otroke, vse bo potekalo skrbno načrtovano in po spisku…

Ja, do prvega otroka, ki ni jedel po pričakovanju😄. Malo sem zašla v preteklost…

Želim povedati to, da se lahko v dneh, ko je luna (😉), zadovoljimo z opravili, ki so preprosta, a jih lahko dokončamo. Bolje je imeti skrbno pospravljeno kuhinjsko mizo in posodo, kot pa začeti velikopotezne projekte, ki jih največkrat ne zmoremo dokončati. In beden filing je tu, ki se vleče še kakšen dan…

2. če si polno zasedena z opravki, še ne pomeni, da si produktivna

Kadar zjutraj preletimo dan, ki nas čaka, se lahko samo primemo za glavo in si rečemo: spet imam cel dan polno dela. In potem akcija do onemoglosti. Koliko in kaj na tak dan sploh naredimo, je pa drugo vprašanje…

Imamo ogromno takih opravil, ki so na koncu brez kakšnih oprijemljivih rezultatov. Mogoče je pametno, da imaš v dnevu tudi opravilo, ki te veseli in ob koncu dneva lahko vidiš rezultat ali vsaj določen napredek.

Lahko je recimo nekaj krame, ki si jo (končno) uspela stlačit v škatlo, lahko je pospravljena knjižna polica, nasaditev zelišč, napisan blog (to velja zame😁), skratka nekaj, kar te bo konec dneva izpolnjevalo.

3. lahko si mirne duše privoščiš krajši počitek

O prednosti sprostitve v dnevu oz. krajšega počitka (dremeža😀) pišejo skoraj vsi, dejstvo je, da si s tem omogočiš bolj pozitivno razmišljanje, umik od vsega in lahko si v kratkem času nabereš novih moči.

Jaz si po takem počitku privoščim še dobro kavico in sem nared za nove zmage.☕

4. drobni trenutki zadovoljstva so pomembni

Običajno v dneh, ko norimo kot kure brez glave (lej, jaz se včasih res tako počutim), sploh ne vemo, da smo utrujene in kaj se dogaja z nami. Ko smo upočasnjene, je tudi večja možnost, da postanemo bolj občutljive in dovzetne za razne slabe misli v glavi, pripombe drugih, hitro so vsi boljši od nas in me nesposobne, otroci in mož imajo kar naenkrat polno napak(ic)…

Prepoznaj take občutke in zamorjene misli, ki vodijo samo v slepo ulico in razmišljaj izključno o rešitvah, idejah, akcijah in izboljšavah. Kje imaš skrite adute, ki te potegnejo iz tega? Knjiga, prijateljica, dnevnik hvaležnosti, kakšen blog mogoče🤔?

Imaš veliko možnosti za samopomoč in koristne nasvete zbiraj takrat, ko si ok in jih privlečeš na plano, ko je kriza..(moram kaj takega spisat za vse mamice, ki se zbiramo na blogu).

5. čokolada ni tvoja “prava” prijateljica

Prejle sem šepala okrog omare s priboljški, da bi našla kaj rjavega z lešniki, pa na srečo ni bilo nič (več). Kako je enostavno nekaj pojest, kot pa razmislit, zakaj smo sploh živčne in to razrešit v glavi. Par stvari mi je že cel dan najedalo in ko sem ugotovila vzroke za iskanje čokolade, je želja (počasi) minila. Raje sem začela tole pisat in potrebe ni bilo več.

Počutje po čokoladi (govorim energetsko, ne samo psihično), je poden in naredile smo še slabše. Še manj imamo moči in še slaba vest trka zapovrh. Rešitev, ko se približuješ tako omari (v kateri sploh ne bi smelo biti “priboljškov”) je v zavedanju, kaj te teži, če si v tistem momentu sploh lačna in kaj bi ti lahko drugega pomagalo rešiti take težave.

6. večkrat reči “ne”

Saj vem, težko zavrnemo otroka ali partnerja, če nas kaj prosijo. Da bi pa naredile čisto vse in postajale sužnje vsaki otroški želji ali kakšnemu kolegu/sodelavcu/sosedi, ki nas pozna samo takrat, ko nas rabi, pa ni treba. Običajno se po takih “uslugah”, ki bi jih ljudje komot lahko naredili sami, počutimo izkoriščane in iztrošene. Pomisli, da otroci morajo postati bolj samostojni in jim ne rabimo skoz nekaj pedenat. Lahko pomagajo pri kuhi, pometejo in posesajo…s tem bodo bolj samostojni, bolj samozavestni in bolj bomo vsi zadovoljni in pomirjeni.

Kako te bodo pa drugi “obravnavali”, če ne boš vsem pomagala, se ne sekiraj. Tudi za pomoč tebi ljudje ne stojijo v vrsti, a ne?

7. bližnjic ni.

Tako bi rade imele hitre rešitve za vse. Za zakon, za vzgojo, za svoje zdravje…Žal ne gre. Materinstvo je tek na dolge proge in rezultati trdega dela se ne poznajo čez noč. Sestavljeno je tudi iz takih dni, ko je težko, ko si utrujena, ko je kdo bolan, ko se doma težko “naštelate”…

Sprejmi to kot del poti, ki te bogati in utrjuje. Brez težkih dni lepi in srečni dnevi ne bi bili tako doživeti.

8. si v določenem obdobju materinstva?

V nosečnosti, po porodu, ko so otroci še zelo majhni...je normalno, da smo mame večino časa utrujene, skrbimo za otroke 24ur dnevno, slabo spimo in časa zase ni. Do nadaljnjega zame vse odpade, bi lahko rekle…

Ne glej to kot na konec sveta in da bo sedaj tako v neskončno, temveč so to najnapornejša leta-vsaj v fizičnem smislu. Mame s starejšimi otroki pravijo: majhni otroci, majhne skrbi, veliki, velike…no, meni se zdijo skoz velike😆. Ukvarjaj se s trenutno problematiko in rešuj tisto, kar v danem obdobju moraš in lahko narediš.

Zavedaj se, da bo sčasoma boljše in lažje, bolj boš izkušena. Jaz sem imela danes 4 večje otroke, pa ni bilo več veliko dela z njimi…

Če si res grozno utrujena in izčrpana, preberi TO objavo in poišči pomoč, če je treba. Lahko tudi mene kaj vprašaš.

9. nikoli ne bo za vse pravi čas

Tako rade odlašamo z določenimi odločitvami in “začetki” na bolj primeren čas. Hja, ga kar čakam, pa ni volje od nikoder. Najboljši izgovor za vsako stvar je: ENKRAT BOM…Takoj pomislim, ja pa jade. Sedaj ali pa nikoli oz. jutri še težje kot danes. Ni potrebno vsega na enkrat, majhni koraki, majhne zmage ali vsaj kakšno dejavnost, ki jo že dolgo odlašaš.

Da potem v momentu ne pridemo v 40., 50. ali 60. in takrat začnemo odkrivati svojo “ženskost”…ker smo odlašale in jo zakopavale globoko, globoko…začnimo kopati in jo spet poiščimo! Danes.

10. naj bo čas za smeh in dober vic

Pri možu med drugimi krasnimi lastnostmi obožujem smisel za humor. Tudi pri sebi vidim, da mi najbolj koristi, če se v težkih momentih znam pošaliti (na svoj račun), razumem kakšno smešno pripombo in se ozračje razelektri.

Saj obstaja milijon posnetkov, knjig z vici, objav ipd., da se malo razvedriš. Po poškodbi kolena sta mi fanta kazala posnetke 5 (odraslih) norcev, ki se ukvarjajo s flipanjem, nogometom, delajo razne neškodljive fore ipd. Čisto izven mnogokrat “preveč resne” mene, a je pomagalo, da sem se spet narežala. Smeh pomaga!

11. vedno se zavedaj prioritet

Ne glede na to, kar se ti dogaja, ali v katerem obdobju materinstva si, se zavedaj, da nam družina pomeni največ. Iz te ljubezni črpaj in delaj vse za srečen zakon in povezano družino. Otroci so najbolj varni in najbolje napredujejo v razumevajoči družini in splača se narediti vse, da ohranjata z možem trdno vez. Tudi ti boš lahko v težkih dneh iz te povezanosti črpala moč, ki jo mame tako potrebujemo.

Želim ti čim manj takšnih “lunastih” dni.🙃

Pozdravček in vse dobro,

Minka

(le kje je gumb za “share”🤭)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja