Bom kratka. Predvsem zaradi utrujenosti, saj večino noči še vedno ne spim. Ema je očitno spet nekje dobila sladoled in se praskala celo noč…
Do treh ponoči praskanje, potem pa moja glava ni pustila spat…danes sem pa zombi na kofetu.
(Naj omenim, da je mogla služba potekati nemoteno, saj nikogar ne zanima, ali ponoči spim ali ne.)
Računi morajo biti sprejeti, vnešeni, plačani, obravnavani v računovodstvu ipd. Konec meseca pa ddv…sami špehi papirja…
Popoldne ustaljeno z otroki. Kuha, kuha, kuha (pri rastočih fantih nobena hrana ne zaleže dolgo).
Ema je tekla za psom in padla. Sumim, da bo jutri treba na urgenco, ker ne more hodit. Mogoče ji ustreza, da ne bo treba jutri v vrtec zaradi poškodbe.
Matej je morast že cel dan, ker ne more brcat. Iz tega razloga ne more zaspat in se sprehaja po hiši. Ema se prav tako v vrtcu naspi, zvečer je pa pregovarjanje za spat.
Ker smo bili popoldne nekateri tečni, sem po parih mesecih spet obula superge in koooončno odtekla tiste 3km, ki jih s stalnimi izgovori prestavljam na “enkrat bom spet začela tečt”.
Tek res pomaga…za psiho, telo, sprostitev in uživanje v naravi.
Priporočam.
Hvaležna sem za:
-hrano
-streho nad glavo
-moji dve prijateljici, ki danes praznujeta okroglo…
Lahko noč vsem!
