Mame imamo v današnjem času zelo velik izziv, kako organizirati čas, da ga bo kaj ostalo za nas. Skrbimo za otroke in gospodinjstvo, hodimo v službo, stalno nas nekaj ali nekdo moti (še pod tušem in na wc-ju nimamo miru), hkrati pa želimo, da bi še kaj koristnega »naredile« v življenju. Zvečer ostane bore malo zaključenih nalog, še posebej če imamo otroke ves čas doma ob sebi. Velikokrat pričakujemo od sebe preveč. Naloge niso opravljene. Ker smo želele “popolnost”, se sploh nismo spravile k delu, temveč le planirale. Akcije in zaključka pa nobenega.
Zaradi vseh motečih dejavnikov in dolgočasnih opravil odlašamo z delom in ker na koncu ni »vse« opravljeno, smo posledično frustrirane, jezne, razočarane in malodušne. Življenje postane ena sama dolgočasna rutina brez konkretnih ciljev, načrtov, zadovoljstva in uspeha.
Ja, tudi mame si želimo biti uspešne, srečne in zadovoljne s svojim delom. To je mogoče, če znamo pravilno ravnati s časom in se odločati za prave stvari v danem času.
Nikoli ne bomo mogle narediti vsega! Sprijaznimo se s tem. Lahko pa naredimo dovolj in smo s tem zadovoljne.
Upravljanje s časom
Pobrskala sem za raznimi nasveti o upravljanju s časom in jih »prilagodila« za nas mame. Bodimo realne. Ljudje, ki vsako noč dobijo dovolj spanca, ki skrbijo le zase in za svoj napredek, nimajo prevelikih težav z organizacijo časa.
Dobro veva, kaj vse morava »stlačiti« v 24 ur, a ne? Verjetno si misliš, da še na WC-ju nimaš miru, pa boš upravljala s časom. Vseeno poskusiva, kaj lahko kot mame storimo…
Upravljanje s časom je v materinstvu zelo pomembno. Smo neke vrste direktorice doma. Ogromno opravkov in obveznosti kaj hitro lahko povzroči, da pozabimo na pomembne stvari in postanemo samo še »robotke«.
V okviru službe sem se že pred leti udeležila delavnice o organizaciji časa in predavatelj je nas udeležence zelo resno soočil z dejstvom o minljivosti časa. Vzel je trak papirja, ki predstavlja naše življenje in ga pretrgal na mestu dejanskega leta, ki ga živimo in nato še na drugi strani, kar je predstavljalo leto, ko bomo onemogli…zelo kratek trak je ostal…😱
Torej. Čeprav smo še polno aktivne, bomo hitro prišle v leta, ko ne bomo več tako sposobne in fit. Ne želim doživeti obžalovanja, da nečesa nisem poskusila, naredila, izpolnila ali dosegla, ker bom že prestara za to. Ker mogoče le čakam na odobritev-moža, staršev, prijateljev, družbe…ker nikoli ne poslušam sebe in svojega srca, temveč se le prilagajam drugim…razmisli!
Po naravi sem človek urnikov, planiranja, analiziranja in študiranja. Težje se spravim k akciji, ker mislim, da mora iti vse po načrtih, po ustreznih postopkih in »popolno«. (Kaj mi gre ta »popolnost« na živce…)
Trudim se. Zavedam se te “slabosti”, kar želja po popolnosti tudi je. Preprečuje, da se lotim dela. Povzroča strah in preveliko pričakovanje. Iščem potrditev, ki pa je svet ne da in je nikoli ne bo dal. Vsaj tiste notranje in iskrene ne. Svet zahteva samo popolne ljudi…no, vsaj meni se tako zdi. Pustimo to…
Kaj lahko sploh naredim za boljše upravljanje s časom in večjo produktivnost?
-
Katere so tvoje prioritete in vrednote?
Določiti prioritete in prednostne naloge. To se mi zdi najtežje in hkrati najbolj pomembno. Zakaj? Lahko imaš vsak dan izpolnjeno listo opravil, a če vmes ni bilo dejavnosti, ki te veselijo, ni boš nikoli srečna. To sem se že naučila, da na srečo ne bom čakala ali jo iskala, temveč jo bom vsak dan »opazila«. Opaziš in začutiš jo takrat, ko se ustaviš in zaveš. Sebe, moža in otrok, zdravja, narave…
Ja, tudi preizkušnje so nam dane za rast in napredovanje. Bodi hvaležna za tisto, kar imaš in izkoristi vsako možno minuto zase in občudovanje.
Katere so tvoje prioritete in dolžnosti? Kaj moraš narediti za svoje zdravje in za zdrav razvoj otrok? Kaj in koliko privoščiti sebi? Če so otroci majhni, ne sanjari o planinarjenju ali pisanju romana, ker to še ne bo šlo. Lahko pa najdeš dejavnosti, ki bodo kratke, a umirjene in doživete. Vem, da so tvoji možgani utrujeni, a se potrudi, ker bo ta seznam zate zelo dragocen. Če ne gre, sanjari…bo že prišel občutek, ki ti bo pokazal, v čem uživaš in kaj te osrečuje.
Da me malo spoznate (mogoče tudi ideja zate):
obožujem kavo “s sabo”. »Šalca za kavo« me mora spominjati na kakšen lep kraj-vedno si jo kupim, ko kam potujemo, tudi če je samo izlet z družino.
Branje in pisanje sem že omenila, obožujem tudi aktivnosti v naravi in rada preživljam čas z družino. V jeseni začnem spet s pevskim udejstvovanjem in koncerti. Komaj čakam mojo “pevsko družbo”.
Za prijateljice si tudi vzamem čas. Izkoristim ga tako, da se s prijateljico pogovarjava o vzgojni problematiki, o ženskih težavah in o življenju.
(Nekaj drugega je prekladanje po trgovinah, kritiziranje moža in jamranje nad otroki in svetom. Škoda časa za to!)
Ne obvladam🤫…
Vrtičkanje, gobarjenje, peka slaščičarskih specialitet, šivilski krožek, fotografski tečaji ipd. trenutno niso na moji prioritetni listi, zato jih ni na mojem časovnem seznamu. Kar pa ne pomeni, da bo to za vedno ali da ne spoštujem tega pri drugih. Kar komu paše, samo da je v zadovoljstvo.
Premisli in si določi res najbolj pomembno (upoštevaj trenutno obdobje v življenju) in določi prioritetno listo (dejansko na list papirja).
Aja: pri meni odpadejo televizija, dnevno časopisje, rumeni tisk, digitalne novice ter moda in ličenje.
-
Katere rutine lahko vzpostavite doma?
V dnevu si lahko pomagaš z rutinami. Predvsem jutranjo in večerno. Jutranja naj bo v miru, ko otroci še spijo in lahko poskrbiš za krajše meditativno branje, kavico, raztezne vaje in nego. Naj bo prijetno. Preglej dan in določi si 3 prioritetne naloge, ki jih moraš opraviti. Če si jih naložiš 10, boš naredila samo 1, pa še te ne do konca.
Zvečer ste največkrat skupaj cela družina. Naj vam bo prioriteta skupni obrok in pogovor o lepih trenutkih dneva.
Vzemite si 15 minut, da vsi pospravljate in kolikor toliko uredite stanovanje, da se ti ni treba takoj zjutraj lotiti umazane posode. (Kot meni danes… Naj razložim. Včeraj sem šla pozno zvečer plavat, ker mi je bilo to za koleno bolj pomembno, a sem s tem dobila toliko notranje moči, da sem zjutraj brez težav opravila včerajšnjo »nalogo«. Nič hudega, če kdaj kaj ostane za naslednji dan. Si si pač izbrala osrečujočo dejavnost in to so tvoji trenutki moči. Jaz sem izkoristila ta čas, ker je bila hčerka (prvič) na počitnicah in sem izbrala gibanje.)
Sedaj ko se bliža šola, se bomo počasi privajali, da se zvečer poskrbi za šolsko torbo in oblačila. Da ne bodo jutra »panika«.Vsak opravi svojo dolžnost. Udari po mizi, če ne gre drugače. 🤭
V svoj planer si že zvečer vpiši glavne tri naloge za naslednji dan.
-
Kaj lahko planiraš in česa ne?
V dnevu pridejo obveznosti, ki jih lahko načrtuješ (randi😍, zdravniški pregled, trening otrok, trgovina, pošta, frizer ipd.), nekatere pa pridejo »nenapovedane« (bolezen, sestanek, obisk, službene obveznosti ipd.). Se mi zdi, da imam same take, ki cel dan nenapovedano uletavajo🤣.
Ne zabij si urnika do minute. Upoštevaj čas za nepredvidene stvari. Dobra ideja je tudi ta, da si »zablokiraš« čas (npr. 20 minut) in si zadaj, kaj v tistem času lahko narediš. Dobila boš rezultat-opravljeno nalogo in si mirno lahko privoščila 5 ali 10 minut časa za sprostitev. Tudi za službeni čas je ta tehnika super (poguglej za pomodoro technique).
Planiraj, kolikor lahko. Poišči najustreznejšo metodo-ali digitalno ali v obliki planerja, pop-up listkov…karkoli, samo da imaš pred nosom, kaj sledi po planu. Manjša je verjetnost, da te doleti “dead” time: ko ne veš, kaj bi od preobilice dela, časa imaš pa minimalno.
-
Živa žaba ali dinozaver
Pojej živo žabo za zajtrk, svetujejo strokovnjaki za čas in produktivnost. To pomeni, da najbolj zoprno nalogo narediš najprej. Meni se zdijo te naloge kar »dinozavri« in ne žabe😆. Loti se je takoj, ko je možno. Ostale bodo potem lažje. Občutek bo odličen, saj nas najbolj zoprne naloge najbolj najedajo. Nikakor jih ne dokončamo in se nam kar vlečejo iz dneva v dan. Pošlji že tisti dopis, s katerim odlašaš že en mesec😉.
-
Nauči se reči »ne« (skoraj vsemu)!
To je nasvet strokovnjaka (mislim, da je bil Warren Buffet). Prepoznaj motilce časa (maili, klici, vsiljevanje nalog drugih, prošnje otrok za opravila, ki so jih že sposobni sami) in kradljivce časa (družbena omrežja, odlašanje z opravili, večopravilnost-po mojih izkušnjah.) Ko imaš prioritetno listo, bo šlo to lažje. Vprašaj se, ali je ta dejavnost, ki jo opravljaš, v skladu s tvojimi vrednotami in željami. Raje čas z otroki in možem, kot pa nakupovanje ali debata z ljudmi, ki le kritizirajo vse povprek in ti samo pijejo energijo.
-
Piši
Svetujem, da pišeš. Kaj delaš, kako se počutiš, kaj si želiš. Naj bodo rezultati dela zabeleženi. Nagradi se za opravljeno delo. Mnoge mame garajo, a vse kar rečejo ob koncu dneva je »spet nisem nič naredila«.
Ceni svoj čas, bori se zanj. Ne govori, da nič ne delaš. Rezultati naj bodo evidentirani. Mene tudi muči, zakaj sploh pišem ta blog in se izpostavljam. Kljub dvomom dobim dovolj spodbud, da vztrajam. Lahko bi napisala več objav, ker študiram “bloganje”, namesto da bi pisala. A se zavem, da je rezultat objava (in ne študij) in se spravim k delu.Prizam, da imam dvome tudi glede bloganja in vsaka objava zahteva od mene pogum in veliko volje, da se izpostavim in dam drugim “možnost” za kritiziranje in posmeh. Te občutke premagujem z vašo pomočjo, saj mi daste na različne načine vedeti, da vam moje objave koristijo.
Za konec:
–časa nimamo neskončno mnogo,
-same smo odgovorne za svoj čas,
-poišči si prioritete v življenju in jih postavi na prvo mestu,
-odpovej se kradljivcem časa,
-uporabljaj planer,
-izkoristi rutine,
-fokusiraj se na rezultate,
-manj govori in več delaj (meji tole že na krutost🤔😆?)
Raje imam dobro opravljeno delo, kot pa »popolno« in nikoli narejeno.
Vedi, da za pomembne stvari najdemo čas, za nepomembne pa izgovore.
Držim pesti zate in za tvoj čas!
Lp,
Minka
(Komaj čakam na komentar o tvoji “časovni” problematiki😅.)
P.S. Čestitam mami, ki je po moji objavi skurila navlako!
