Preživljamo obdobje, ki ga ni nihče napovedoval, nihče pričakoval, kaj šele da bi bil nanj kdo pripravljen. Udarilo nas je tam, kjer smo najbolj ranljivi-na področju zdravja, finančne varnosti in odnosov.
Ni ure, ni dneva, ko se ne bi pisalo in govorilo o smrtonosnem corona virusu, ki je brez gostitelja sicer nezmožen preživetja, a z okužbo povzroča različne simptome od utrujenosti do smrti. Nekateri se borijo za preživetje, drugi pa preživljamo čas kot izredne razmere, ki nas bodo hočeš nočeš zelo prizadele in marsikaj naučile. V zelo hitrem času smo se morali prilagoditi razmeram. Jaz sem morala izdelati pravi načrt preživetja, da me ni/ne bo pokopala preobremenjenost in preutrujenost.
Družinska izkušnja dopustovanja po Italiji, Siciliji, Malti, Španiji in Franciji
Z družino smo februarja med zimskimi počitnicami preživljali čas v mnogih evropskih prestolnicah, obkroženi z ljudmi vseh narodov. Novic nismo veliko spremljali, po prihodu iz Italije pa se na naše zdravstvene težave ni nihče primerno odzval, kljub prošnji po testiranju. Vsem zdravnikom je bila pomembna le vročina, ostali simptomi kot da niso kazali na okužbo. Rezultati testiranja in simptomi drugih obolelih so kazali drugače in cel mesec marec sem doživljala hudo tesnobo, da nismo zboleli in nehote okužili še koga. Sin je bil zaradi kašlja doma in dobival žaljivke s strani vrstnikov. Verjetno so se s takimi občutki srečevali vsi, ki so bili med počitnicami na dopustu v tujini.
Kaj se je spremenilo zaradi epidemije?
V tednu dni je država sprejela mnoge ukrepe za zajezitev virusa, ki se je zelo hitro širil in po svetu povzročal katastrofalne razmere.
● HIGIENA, NOŠENJE MASK
Najpomembnejši ukrep za zajezitev širjenja je bila poostrena higiena. Pogosto umivanje rok z milom in toplo vodo, razkuževanje površin, kljuk in prostorov. V trgovini in na drugih javnih krajih je poleg razkuževanja obvezno nošenje maske. Nakupi v trgovini so postali morasti, kar je pa dobro- postali so redkejši in bolj premišljeni, vsaj za nas.
● ZAPRTJE ŠOL
Starši šoloobveznih otrok smo doživeli hladen tuš, ko je postalo jasno, da bo šolanje na domu postalo nekajtedenski projekt, z neznanim izzidom-predvsem kar se tiče znanja. Učitelji so se z vzpostavitvijo spletnih učilnic dokaj hitro prilagodili, kar pa ne morem trditi za starše.
● LOČITEV OD ŠIRŠE DRUŽINE IN PRIJATELJEV
Najtežje je bilo sprejeti dejstvo, da so naši starši rizična skupina in bi verjetno bolezen težje prebolevali. Imamo prepoved druženja s sorodniki, prijatelji in sosedi. Vsa druženja so se preselila na splet. Po enis trani je to velika prednosti, po drugi strani je stika z digitalnim svetom preveč. Postali smo zasičeni z vsem.
● ZAPRTJE VEČINE PODJETIJ
Največjo krizo gotovo doživljajo vsi, ki ne morejo opravljati službenih obveznosti ali imajo prepoved dela. Gotovo nas čakajo težki časi. Vse nas skrbi, ali bomo ohranili podjetje, službo, stranke… Na srečo smo v našem podjetju lahko delali, ustrezno opremljeni in organizirani v skladu z ukrepi. O našem družinskem podjetju si lahko prebereš tukaj, še posebno, če iščete/gradite nov dom.
● PREOBREMENJENOST STARŠEV
Mame z več otroki smo postale preobremenjene. Poleg službenih obveznosti doma in šolskih obveznostih skrbimo še za vzgojo, gospodinjstvo, organizacijo in vzdušje v družini😊.
● VEČ PROSTIH POPOLDNEVOV
Družine, katerih otroci ob popoldnevih obiskujejo obšolske dejavnosti, smo doživele neke vrste razsvetljenje. Pojavile so se proste ure za sprehode, igre, posedanje na terasi, razvil se je marsikateri pogovor, ki ga ne bi bilo, če bi hiteli vsak na svoj konec. Zelo dragoceno.
● PREOBREMENJENOST S PODATKI IN NOVICAMI
Če je bilo pred epidemijo ogromno fizičnega dela in vožnje, je sedaj ogromno nekih podatkov, nalog, obvestil, opozoril, novih zakonov, sprememb v vladi, zdravstvu, šolstvu, športu…
Vsak večer sem imela polno glavo. Ugotovila sem, da je ogromno nepotrebnih komentarjev in novic, ki me le utrudijo in sprožijo v meni slabo voljo, strah in nezaupanje. Sedaj pazim, kaj spustim vase, kako razmišljam in kako se sproščam, da ni vsega preveč. Prepoznam počutje, ki pokaže, da pretiravam.
Koraki za lažje preživetje v krizi
Mislim, da sem potrebovala tri tedne za prilagoditev urnika, predvsem pa drugačnega razmišljanja, da sem lahko prešla iz tesnobe in strahu v smer aktivnega reševanja problematike. Moji predlogi za lažje preživetje kriznih obdobij so naslednji:
VSTANI ZGODAJ
Jutranja rutina mi je bila pomembna že pred karanteno, sedaj sem ji dodala še sprehod. Poleg kave, branja in molitve me je sprehod rešil pred osebno krizo. Velikokrat smo si ga privoščili vsi družinski člani. Ko sem po parih dneh neaktivnosti ugotovila, da sem kot cunja, je sprehod postal moja vsakodnevna obveznost. Pozorna sem tudi na zdravo hrano in dovolj tekočine.
Poleg jutranje rutine mi je pomembno, da ob določenem času prekinem s službenim delom in se posvetim družini ter da si v dnevu privoščim več krajših odmorov s počitkom. O rutinah bom pisala v prihodnjih objavah.
UREDI SI OKOLJE ZA DELO IN IGRO
Ob kopici šolskih nalog smo morali poskrbeti za okolje, da smo sploh lahko delali. Priprava šolskih pripomočkov, map z delovnimi listi, prostora za učenje in poslušanje spletnih delavnic.
Nisem še strokovnjak za pospravljanje in čiščenje, sem pa zelo rada v pospravljenem domu. Nered me dela živčno. Na tem področju sem sicer znižala merila, a vseeno sproti odstranjujemo vse, kar ne paše v hišo. O generalnem čiščenju si več lahko prebereš tukaj. Menim, da ko ima družina doma le tisto, kar potrebuje, potrebuje 20 minut dnevno, da vse pospravi. Nam manjka še čisto malo vaje, da nam bo to uspelo.
Ne veš, kam z navlako? Preberi tole.
V DELO VKLJUČI OTROKE
Otrokom prav paše domače okolje. Vsaj mojim. Ne težim preveč s šolo, imajo možnost dodatnih dejavnosti, treningov, rišejo, snemajo vloge ipd. Hitro se polenijo tudi glede gospodinjskih opravil, zato moram biti vztrajna pri delegiranju. Tudi če ni takoj in vse narejeno, jih spodbujam in po možnosti pomagam, da nalogo dokončajo. Sem kar prizanesljiva, saj menim, da imajo tudi oni neke vrste krizo, vsaj mlajši otroci. Skrbim za to, da ni preveč igric in da zvečer pred spanjem berejo.
Preveč igric? Preberi tole.
UPORABI ŠTOPARICO
Štoparica je lahko krasna spodbuda za določen opravek, ki je dolgočasen in h kateremu se težko spraviš. Lahko si pomagaš z njo, da si omejiš čas na internetu ali da si privoščiš počitek, da ni predolg. Poskusi, mogoče ti bo pomagala omejiti naloge, ki se ti vlečejo, spodbuditi otroke k akciji ali se veseliti nekaj prostega časa zase. Vsako popoldne se umaknem za pol ure in poslušam kakšen koristen seminar.
Če odlašaš s pomembnimi stvarmi, si več preberi tukaj.
RAZDELI ČAS GLEDE NA VRSTO OPRAVILA
Meni pomaga, da si opravke razdelim po pomembnosti in namenu. Ko sem spremljala otroke pri šolskem delu, nisem hkrati opravljala službenih stvari ali zlagala cunj. To ni šlo. Za začetek si lahko opravke razdeliš na službene, “administrativne” (gospodinjenje, šola, plačevanje računov, trgovina…) in “svete” (čas z zakoncem, druženje z otroki, igra, pogovori, skrb za svoje zdravje in svoj napredek). Na programu morajo biti vsi trije tipi opravkov, drugače nam zmanjka časa za pomembno (svete stvari jaz temu pravim).
UPORABLJAJ PLANER
Zavedam se pomembnosti planiranja časa, spremljanje opravkov, postavljanja (manjših) ciljev… Pri roki imam zvezek za ideje in planer, kamor bolj ali manj redno pišem najpomembnejše opravke, sestanke, klice, opravila. Tudi otrokom sem napisala dnevne naloge in roke, da so imeli vedno na očeh, kaj je njihova dolžnost.
OMEJUJ ČAS NA SPLETU
To je verjetno najtežja naloga, saj tako paše spremljati, kaj prijatelji kuhajo, kaj počnejo, kaj ustvarjajo…a kaj ko hitro postane posoda/glava polna slik, komentarjev, nasvetov. Zapadem v primerjanje in moje delo postane “nič posebnega”. Vsem uspeva, le meni ne. Čim manj tega, ker smo super take kot smo in dobro nam gre.
SANJAJ IN DOLOČI SI CILJ(E)
Ne vemo, kako bo službo, ne vemo, kako bo zdravje, ne vemo, kako bo s šolo, dopustovanjem. Imam sploh pravico sanjati, želeti, postavljati cilje, če pa so pred nami težki časi? Mislim, da so edino sanje in cilji tisto, kar nas motivira in vodi naprej. Naj bodo cilji manjši in dosegljivi (pospravljena hiša, sprehod, prebrana knjiga, opravljen spletni tečaj, delo na sebi, kakšen kilogram manj…) Vsak dosežek je mala zmaga, do vsakega dosežka pridem z malimi dnevnimi koraki. Ne pozabi si cilja napisati in spremljati napredka.
BODI PRIZANESLJIVA S SEBOJ
Prebrala sem zanimivo knjigo o karakterjih-lahko si jo pogledaš tukaj. Sem oseba, ki veliko razmišlja, nenehno analizira, preveč načrtuje in se zaradi želje po popolnosti težko loti pomembnih projektov. Od sebe težko dam kaj površnega. Moje objave so zato tako redke, ker želim, da od njih kaj odnesete, da so izčrpne in realne. Sedaj delujem že bolj v skladu s seboj in ne zahtevam od sebe, da naredim vse, ker je to nemogoče.
SPREJMI POMOČ
Tako bi bila rada neodvisna od drugih. Bojim se očitkov, da ne zmorem svojega dela, da nisem sposobna za delo, da sem “zmešana” mama in da izkoriščam ljudi za svoje cilje. Ja, vse to se mi mota po glavi, pa vem, da ni res. Ljudje si radi pomagamo in včasih je težje, če nekdo noče sprejeti pomoči in se muči po nepotrebnem. Ni treba, da smo za vse same, da se dokažemo. (Komu že?) Naj ti pomaga mož, družinski člani, mama, tašča, sestra…kdorkoli.
Ni treba, da smo ves čas le “koristne” mame, pri 50. bomo pa jokale, kako smo delale le za druge. Nihče nas ne bo takrat poslušal, življenje gre pa zelo hitro naprej in ne želimo si obžalovanja.
ZAKLJUČEK
Vsaka kriza je za nekaj dobra in gotovo se bomo kaj naučili, kaj spoznali o sebi, o zakoncu, o otrokih. Gotovo drugače gledamo na zdravje, na ranljivost, na čas, na pomembnost načrtovanja, dela in počitka. Pomembno je, da ne obupamo, da ohranimo veselje in upanje, da se bomo kmalu objemali, hodili na sprehode in da posledice za gospodarstvo ne bodo prehude.
Veliko zdravja ti želim in velik virtualni objem😊,
Minka
Če ti je bila najina virtualna kava všeč, pritisni na gumb “všeč mi je” in se vpiši na mojo mailing listo. Hvala:))
