Naj te stres ne ubije.

Te stres ubija? Mene tudi občasno, zato se čimprej lotiva antistresnega “početja”. Jaz pisanja in ti branja…pogledali bova na stres, njegove učinke in možne korake, da ga čimbolj omiliva. (Brez stresa ne bova nikoli, zato je brez veze sanjati o tem). Tudi počitnice ne bodo nič boljše, čeprav jih že vsi komaj čakamo.

Zadnjič me je presenetil podatek, da mame doživimo za 40% več stresnih dogodkov kot ženske brez otrok. Ravno zato si zaslužimo več-počitka, skrbi zase, dobre hrane, prijateljskih pogovorov in odklopov.

1. Glavni viri stresa

Na vseh glavnih življenjskih področjih doživljamo stres. Če zbolimo mi ali otroci, je glavni vir stresa bolezen. Če je ta kronična, je skrb še toliko večja.

Otroci nam s svojimi potrebami in (včasih nepotrebnimi) zahtevami poberejo veliko energije, če pa škripa v šoli ali ne pokažejo motiviranosti za delo, nas to obremenjuje še bolj. Da ne omenjam celotne logistike, da jih vsak dan spraviš na svoja mesta: zjutraj v šolo in vrtec ter razvažanje popoldne po treningih in drugih dejavnostih. Ves čas so lačni, utrujeni od rasti in treningov, naveličani šole, najhajpani od sladkorja in ekranov, da ne omenjam medsebojnih “obračunavanj”… Še tri “sebe” bi rabila, da bi vse potekalo po planu.

Če si podjetnica in za tabo kup ljudi na plačilni listi, veš, da je služba eden največjih virov stresa. Kolikor na daleč podjetništvo deluje “svobodno”, ustvarjalno in fajn, je daleč od tega. Stranke danes več ne vejo, kaj bi sploh rade, na internetu se naučijo vse, plačilna nedisciplina omejuje redno plačevanje računov in še bi lahko naštevala. Vse doživiš, če ljudje ne poznajo tvojega dela in napletajo svoje zgodbe. Hitro si prizadet.

Skrbeti za srečen in ljubeč zakon zahteva vsakdanji trud in delo. Marsikomu zaradi službenih in družinskih obveznosti to ne uspeva, zato prihaja do konfliktov in nerazmevanja in ni ga hujšega kot prepiri in zamere. Ženske smo še bolj občutljive na odnose, zato je nerazumevanje z bližnjimi mnogokrat povod za premlevanje izrečenih besed in tesnobna občutja.

Finančne težave zakrčijo človeka, da ne more početi nič. Ne spiš od skrbi, ves čas si prestrašen, kako boš poravnal račune in dolgove, sram te je pred drugimi, ne znajdeš se s svojimi problemi, ker “rešitev” finančne problematike spet stane, ne upaš si kupiti ali privoščiti nič (tudi ko so finančni problemi že za tabo). So bila obdobja, ko je bil prislužen denar pri strankah, ki sploh niso imele namena poravnati naših storitev. Vem, kako je, če je stiska z denarjem.

Pomanjkanje časa zase in skrb za svoje potrebe posredno povzroča velik stres, ki ga običajno spregledamo. Postajamo zmedene, čutimo utrujenost, gospodinjskih del ne dokončamo, nabira se nam krama (o tem sem pisala na tej povezavi), lahko da smo ves čas nataknjene ali sploh ne govorimo. Čutimo neizpolnjenost v življenju. Kot da delamo brez namena in le za potrebe drugih. Zapademo v malodušje, čakamo na “boljše” čase, nimamo nobenih večjih ciljev in motivacije. Posledično se prenajedamo, nenadzorovano skrolamo po telefonu ali zvečer namesto počitka gledamo oddaje, ki nas sploh ne sprostijo. Vse nam je odveč. To so tipični znaki stresa, ki nas spremljajo iz dneva v dan.

2. Nasveti za samopomoč

Toliko časa sem že na svetu in v vlogi mame, da sem doživela kar nekaj res stresnih obdobij. Moja meja za večji stres je huda nesreča, smrt in pa plačilna nedisciplina strank. Ostalo je meni že mala malica. Zaenkrat v gospodarstvu stvari lepo tečejo, a je stres ostal še iz časov krize, ko je bilo res hudo v gradbenih podjetjih. Mnogih podjetij ni več, a mi smo zdržali in pognali močne korenine. Ponosna sem na našo ekipo.

Posvetiva se raje reševanju stresnih situacij.

Kaj storiti za ublažitev stresa?

• Na probleme glej z dveh strani. Pozitivne in negativne. Na koncu največkrat vidiš, da je lahko situacija še mnogo hujša, kot je v resnici. Vedno, ko pride do kakšnih stresnih situacij, pomislim na zdravje ali na kaj drugega, za kar sem hvaležna in takoj mi je lažje. Hvaležnost izniči ali vsaj omili zaskrbljenost. Vidim, kaj imam in ne česa nimam. Potem se posvetim rešitvi. Navadila sem se iskati rešitve in ne premlevati situacij. Skoncentriraj se na pozitivno.

• Ne ustvarjaj si dodatnega stresa z namišljenimi problemi. Pogosto smo pod stresom, ker si delamo scenarije, do katerih na koncu sploh ne pride. Že v sedmem razredu razmišljam, kje bo otrok v srednji šoli, skrbi me za moževo zdravje, pa je super, razmišljam, kako bi pomagala staršem, pa jim je čisto ok, tako kot so, za podjetje me skrbi, pa nam gre odlično. Brez potrebe.

• Prebrala sem odlično knjigo Mel Robbins, Pravilo 5 sekund. Knjiga sicer vključuje preveč primerov ljudi, ki jim je pomagala, a če jo hitro prebereš in se ne ustavljaš ob njih, je knjiga odlična. Bistvo je, da se brez razmišljanja v 5 sekundah “spraviš” h kakršnemu koli opravilu. Začne se že z jutranjim vstajanjem…meni je ta navada pomagala, da grem zjutraj na sprehod, da se lotim cunj in posode, da naredim najmanj priljubljene naloge v službi, da napišem objavo, da se neham jezit na otroke…ogromno je možnosti za akcijo. Tudi v pozitivno smer seveda.

• Dihanje. V akutni fazi mi najbolj pomaga dihanje. Če ni otrok poškodovan in mi le dvigne pritisk s kakšno traparijo, mi par globokih vdihov in izdihov pomaga, da se nanj odzovem razumno in odraslo. Otroci me potrebujejo mirno, odločno, spoštljivo in razumno mamo. Potem lažje rešujemo zaplete. Dihanje pomaga vedno in povsod.

• Kar je pomembno, daš na urnik (le 3 nujne stvari). Po domače povedano, ohranjaj razumnost na urniku. Ko bom več pisala o organizaciji časa in prioritetah, bom zagovarjala to, da zvečer določiš 3 stvari, ki jih naslednji dan opraviš, da boš na koncu dneva zadovoljna. Ena od teh stvari naj bo povezana s teboj in tvojimi cilji. Koncentracija je za nas izziv, a je zelo pomembna pri delu. Hitro nas zmotijo otroci, klici, obvestila, kosila ipd. Poskusi delati eno stvar naenkrat. Meni še ne gre najbolje, a se z majhnimi koraki izboljšujem. Zavedanje je že prvi korak.

• Preživi nekaj časa z ljudmi, ki te podpirajo. Najtežje je biti sam s svojimi problemi. Dokazano so problemi večji, če jih preživljamo sami in se jih bojimo. Sin je prebral v Neverjetnicah, da če se pajkov bojimo, delujejo večji. Ne ostajaj sama v stresnih obdobjih, ker s tem okrepiš skrbi. Toliko možnosti imamo danes, da koga pokličemo, si pišemo in se spodbujamo. Redno skrbim za hvaležnost, da imam moža, otroke in par dobrih prijateljic, ki jih lahko pokličem sredi noči. Zavedanje tega me tako osrečuje, da ne rabim nobene “spletne” potrditve več. Tako enostavno si “lajšamo” stres z brskanjem po življenjih drugih ljudi, ki jih včasih sploh ne poznamo in delujejo, kot da ne doživljajo stresa. Potem mislimo, da je samo nam težko, drugim pa uspeva vse, česar se lotijo. Nauči se, da si sama daješ potrditve za svoje delo in naj tvoje zadovoljstvo ne bo odvisno od priznanja drugih.

• Drama drugih ljudi je točno to, kar piše: drama drugih ljudi. To trditev je izjavil cenjeni gospod Boris Vene, ki sem ga poslušala na službenem dogodku. Marsikakšen uvid sem dobila, najbolj pa sem si zapomnila prav ta nasvet. Ne padaj v drame drugih ljudi…Vsak dan so na sporedu črne kronike, nesreče, škandali, slabo preštete glasovnice, napačni zmagovalci, slabi politiki, zanič sistemi….kar iščeš, to najdeš. Iz tega sem se preprosto umaknila in dnevi so občutno lažji. Ni priložnosti za zdolgočasene pogovore o vremenu in politiki, temveč je moje bistvo popolnoma drugje. Ugasni TV, odklopi se od socialnih omrežij, ugasni obvestila o mailih in si privošči tišino ali lepo glasbo. Dovolj je slabih novic. Beri kaj koristnega in sproščujočega.

• Narava. Kako paše jutranji sprehod po gozdu. Nama z možem sprehod v naravi najbolj pomaga, da se uskladiva in pogovoriva o perečih temah. Svetujem ti redne sprehode za umirjanje misli. Drugače gledaš nase in na svet, če greš od doma v naravo. Jutranji sprehod ob sobotah sva izbrali celo s prijateljico (namesto čveka ob kavici) in mi je tako paše, da sprehod uštulim še kakšen dan med tednom. Tudi otroke povlečem s seboj, če ni popoldanskih obveznosti in smo doma preveč tečni. Ne zamenjam narave za nobeno vodeno meditacijo v najlepšem možnem prostoru z dišečimi svečkami…Izkoristi Božje stvarstvo za zniževanje stresnih hormonov.

• Nagrada. Kot sem omenila v začetku objave, smo mame pod velikim stresom. Premalokrat smo zadovoljne s svojim delom, ne vidimo realno, koliko opravkov smo imele in koliko situacij rešile, koliko pogovorov in klicev, pomagale smo in spodbujale…zvečer pa vidimo le tisto, česar nismo naredile. Praznuj mini zmage in bodi prizanesljiva s seboj.

Toliko za danes. Ohrani mirne živce:))

Minka