Depresija. Pisati o poporodni depresiji ni ravno enostavno. Vemo, da je dandanes ogromno ljudi depresivnih, a je težko priznati, da si depresiven. Lažje je priznati, da si bil depresiven in da si se rešil iz krempljev depresije.
Danes želim deliti z vami svojo pot doživljanja in premagovanja depresije. Ni bilo lahko. Po vsakem porodu me je »zvesto« obiskala in predelovala sem jo sama. V službi sem izdajala antidepresive, a sama jih nisem želela jemati. Predvsem zaradi dojenja. To mi je bilo prioriteta in sprejela sem, da se bom »zdravila« dlje, a vztrajno in zavestno.
Depresija te napade ali se pritihotapi nezavedno
Ne bom preveč teoretizirala, a pomembno se je zavedati, da določeni tipi depresije zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč. Najnevarnejša je depresivna psihoza, ki lahko na žalost privede do samomora in detomora. V primeru samoobtoževalnih in samomorilskih mislih, brezupa, “črnine” in popolne neodzivnosti je stanje alarmantno in zahteva takojšnjo zdravniško pomoč!
Sama sem prebolevala blago do zmerno depresivno stanje, ki je bilo “vzdržno” in sem ga ob primernih korakih sčasoma lahko premagala.
Kako prepoznaš depresijo?
Depresije ne enačimo z obdobjem žalosti. Žalost je aktivno stanje, ki mine in normalno je, da je človek po žalostnem dogodku žalosten. Depresija je bolj pasivno stanje in zanjo je značilna otopelost. Pri depresiji občutja otopijo ali povsem izginejo.
Najbolj sem se zavedala izgube energije (tako za fizične aktivnosti kot za izražanje čustev-nisem bila “sposobna” joka, prisrčnega smeha, izražanja jeze…bila sem kot stena. Videla sem le otroke in njihove potrebe. Njim sem bila vedno skrajno predana. Zanje sem porabila vse moči.
Izguba energije se je pojavila na telesnem, čustvenem, duševnem in duhovnem področju. Če ne bi redno skrbela za duhovnost in bi »pozabila« na vero, bi verjetno res pristala na zdravilih.
Naj omenim, da sem bila tako izmučena, da se danes ne spominjam enega prepira z možem. Razlog je bil delno tudi ta, da sem kuhala mulo. Sedaj vem, da sta kuhanje mule in samopomilovanje tudi znaka depresije. Pri kuhanju mule ne govorim o svoji nejevolji, temveč o muhavosti, ki je bila posledica »črnega oblaka«, ki me je zakrival in povzročal, da sem druge krivila za svoje »stanje« in nesrečo. Kuhanje mule težko ločimo od blažje depresije. Ljudje, ki se glede svojih odločitev in izpolnjevanja potreb zanašajo na druge, pogosto postanejo depresivni.
S poglabljanjem depresije hkrati odpoveduje občutek za odgovornost. Ljudje, ki odgovornost in odločitve radi prelagajo na druge, so prepričani, da v primeru lastnih težav ne morejo ničesar spremeniti in padejo v obup. Vdanost v usodo je naslednji znak depresije. Spremlja ga negativen pogled na vse, kar se človeku dogaja. Vse je črno-svet, človek sam in prihodnost.
Hudo depresijo pa spremlja anksioznost, manija, poskus samomora in samomor. V takem stanju urgentno do zdravnika.
Zakaj si depresivna?
Želim, da se takoj nehaš kriviti za depresijo in nanjo gledaš kot na kakšno drugo resno bolezen. Vsak lahko zboli za depresijo.
Teorij o vzrokih za depresijo je več. Posledica težkega otroštva in/ali pomanjkanje starševske ljubezni ter poniževanja povzročijo šibko samozavest v odrasli dobi in zmanjšano sposobnost za spopadanje s stresom. Možen vzrok je torej kriza samozavesti. Druga je vedenjska teorija, ki pravi, da se je otrok naučil pasivnega odzivanja, da bi se izognil kazni ali je bil za svojo »pridnost« nagrajen. Nekonstruktivnega odzivanja oz. depresivnih reakcij smo se torej lahko »naučili« v mladosti.
Lahko se že rodimo z nagnjenostjo k depresiji in s spremembami v možganih, ki zavirajo transmisijo živčnih impulzov, kar oslabi njihovo odzivnost. Zdravila vplivajo na tej stopnji prenosa oz. nivoja serotonina, ki je pri depresiji značilno zmanjšan.
Iskanje vzrokov za depresijo
Porod je za mamo eden največjih življenjskih dogodkov. Poleg smrti ljubljene osebe, bolezni, selitve, finančnih težav ipd. je lahko eden od vzrokov za pojav depresije. Mi smo se selili trikrat in vmes sem 3-krat rodila…
Menim, da je meni depresijo povzročilo tudi premalo pestrega dogajanja v življenju. Ne razumi me narobe, mami se dogaja 24/7, a skrb za otroka je bila meni izredno naporna, enolična in utrujajoča. Več let sem cele noči prebedela in vstajala-zaradi dojenja in stalnih bolezni. Veliko sem bila sama in hrepenela po pomoči pri varstvu in gospodinjstvu. Želela sem minute miru, da se vsaj stuširam. Bila sem veliko sama z otroci, v službi v lekarni pa sem se srečevala s samimi bolniki in njihovimi težkimi življenjskimi zgodbami.
Imela sem občutek ali neke vrste prepričanje, da ta »napor« ne bo nikoli minil in da bo prihodnost ena sama muka, odpoved sebi in nenehna skrb za otroke. Zase sem skrbela le na nivoju higiene, že pri hrani in pijači sem bila površna. O drugih ženskih zadevah (“lepotičenje”, nakup oblačil, randiji z možem…) nisem niti razmišljala. (Mogoče bi morala že takrat na FB, a verjetno bi bila zaradi »popolnosti« mamic še bolj obupana. No, neke vrste “druženje” je, a zna biti še slabše.)
Torej, ne primerjaš se z nobeno mamico in iščeš svoje bisere, sprejemaš svoje sposobnosti in zmožnosti!!!
Težko otroštvo, zlorabe, nasilje in alkohol v veliki meri lahko povzroči depresijo in predstavlja hudo oviro za srečno in zdravo življenje. V takih primerih bi se jaz obrnila na terapevte, ki so usposobljeni za ta področja. Sumim, da je vse to razlog tudi za težave v partnerskih odnosih in pri vzgoji lastnih otrok. Če te bremeni preteklost, ne odlašaj. Poišči pomoč, ker te otroci potrebujejo zdravo in uravnovešeno, ti pa si zaslužiš polno in srečno življenje. Obstaja, veš!
Povod za depresijo so lahko še zdravila, hormonske motnje-PMS, okužbe in kronične bolezni, zlorabe drog in alkohola, izgorelost, osamljenost, zahtevna služba, brezposelnost, bolezni v družini, težave v partnerskem odnosu in neuresničeni potenciali. Še vreme in zvezde… Vsak se kje najde…
Samopomoč
Izključili sva alarmantna stanja, depresijo želiš (najprej) pozdraviti sama, za terapevte nimaš denarja, depresije se zavedaš, a je ne »izdaš«…
Najprej ti želim položiti na srce, da samozdravljenje traja dooooolgo (pri meni je vsaj dve leti) in zahteva spremembe na mnogih področjih. Svetujem, da pri sebi najprej poiščeš vzroke za depresijo in določiš v kateri fazi si, kakšna občutja te prevevajo in kdaj se počutiš ok.
Ne boj se (vsaj pri sebi) izražati čustev. Jok, jeza, neporavnani računi, zagrenjenost, strah, panika…ne tlači čustev za fasado dobre volje in »uspešnega« življenja. Nikoli ne boš obvladala in zmogla vsega naenkrat. So obdobja v življenju, ko se posvečaš družini in takrat ne rasteš po karierni lestvici, ker te bo uničilo. Delaš na sebi na področjih, ki te navdihujejo in umirjajo.
Čeprav ljudje, nagnjeni k depresiji, iščejo samoto in ne marajo množic in prireditev, ti svetujem, da si najdeš vsaj koga, prijateljico ali svetovalko, ki te bo poslušala in (po možnosti) razumela. Pogovor odreši napetosti, odpre nov pogled na življenje, misli se razbistrijo, če jih izrazimo z besedami…neverjetno dobro dene, če se lahko o teh težavah pogovarjaš. Saj ne rabiš o svoji depresiji razlagati celemu svetu. Dovolj je mož, da mu zaupaš ter ena ali dve prijateljici, ki to preživljata ali sta preživeli (če nimaš nikogar, se javi meni).
Tudi dnevnik čustev in hvaležnosti pomaga…
V času materinstva se kar nekako navadimo na tak način življenja, ki nas večinoma utruja in marsikdaj preprosto pozabimo na to, da lahko kakšno rutino izboljšamo, da lahko rečemo NE, da razdelimo naloge, da gremo na morje na drugo lokacijo, da zamenjamo hobi, da začnemo brati druge vrste knjig, da si lahko najdemo osebo, ki nas s svojim življenjem motivira, da gremo lahko manjkrat na obisk, če so znanci ali sorodniki negativno nastrojeni, da lahko zamenjamo službo, da lahko gremo na kakšen koncert ali predstavo, da se lahko včlanimo v kakšno društvo ipd.
Možnosti za spremembe in nove odločitve je ogromno. Le reči moraš STOP in si zadati nove cilje. Opuščaj dolgočasne navade, spreminjaj urnike, naredi si dobro rutino (o tem moram kaj napisati🤔..), zapisuj si uspehe, piši blog…karkoli.
Ne ostani doma, če si povabljena na izlet, druženje, praznovanje novega leta, rojstni dan, nakup s prijateljico ipd. Izogibaj se samoti. Kljub veliki pozornosti na socialnih omrežjih in na stotine lajkov so ljudje osamljeni, zato raje išči osebne stike!
Brez gibanja ne bo šlo. Začni s krajšimi vsakodnevnimi sprehodi. Počutila se boš bolje, nadihala se boš in zavest, da delaš končno nekaj zase te bo začela dvigovati in ti dala novih moči za naprej. Vztrajaj! Se splača.
Pomembno je neko čustveno ravnovesje, da te ne razžira od znotraj (tukaj mislim na zatiranje in »požiranje« težkih čustvenih stanj, razočaranj in neuspehov) in ti hkrati omogoča primerno komunikacijo z drugimi. Če se ljudje ne obvladajo in se skregajo vsakič, ko so skupaj, to ni čustveno ravnovesje. Samo stran od takih ljudi!
Ne boj se duhovnega sveta. Niso vse »energije« zdrave, sem pa prepričana, da pravi Duh naredi svoje delo. Saj me razumeš…
Za lepši konec
Obrni se navzven in ne premlevaj preveč svojih »nesreč«. (Mene je že pisanje o tem utrudilo, kaj še, da bi spet vsak dan razmišljala o tem…)
Poskušaj komu pomagati iz svojih izkušenj. Išči ljudi, ki jim lahko pomagaš.
Neguj zdrave odnose z otroci in možem, skrbi zase in za svoje potrebe, delaj na sprejemanju sebe in svojih zmožnosti, opazuj lepe stvari in ceni svoje prijatelje, ki te sprejemajo tako, kot si.
Ne išči novic, ki ubijajo duha, ne glej oglasov, beri spodbudne misli, ne primerjaj se z drugimi in išči ljudi, ki so premagali težke življenjske preizkušnje in se lahko učiš od njih.
Uči se vedno novih stvari, išči svoje poslanstvo, nagradi se za svoje delo. Tvoje »napake« naj bodo del rasti in učnega procesa, zato se ne obremenjuj in ne pričakuj popolnih dni.
Loti se česa novega in sprejmi kakšen izziv, mame imamo namreč neverjetne sposobnosti.
Vsak dan naj bo majhna zmaga in majhen korak NAPREJ. Samo, da ne obstaneš…zaupaj vase!
Bo kar dovolj, a ne?
Želim ti lep jesenske dni in te lepo pozdravljam,🤗
Minka
P.S. Spet bom vesela kakšne tvoje pošte😊, delitve med druge mamice ali komentarja! Hvala že vnaprej.
P.S. Moj blog je v fazi “zbiranja e-mailov najzvestejših mamic” in kmalu pride kakšen k tebi osebno-brez skrbi, ne bo vsak teden, ker imam preveč dela. Se prav trudim krasti čas tudi za tale blogec…🤭.
