organizacija časa
organizacija časa

Kako se v materinstvu znebiti živčnosti z dobro organizacijo časa?

Organizacija časa v materinstvu je velik izziv za vsako mamo. Imamo nešteto opravkov in z dobro organizacijo se boš lahko postopoma znebila živčnosti in slabe volje. Postala boš manj zaskrbljena, ker boš aktivno delovala na reševanju problemov in posledično imela manj skrbi. Se splača narediti pregled nad svojimi obveznostmi in zadolžitvami in si organizirati čas, da boš bolj produktivna, zadovoljna in samozavestna mama. Imaš več dela kot kakšen direktor, verjemi.

Februar je zanimiv mesec. Kratek je in za mnoge ključen kar se tiče vztrajanja pri novoletnih »zaobljubah«. Ja, moja prejšnja objava je bila o ciljih in ti priznam, da mi je šlo postavljanje in uresničevanje ciljev vsa leta bolj slabo. Imela sem občutek, da samo dojim, gospodinjim, vozim otroke v šolo in na fuzbal in le če so bili planeti poravnani, nama je z možem uspelo skočiti na sprehod ali na randi. In to je bilo to od mojih »dosežkov«.

Zakaj spet težim o ciljih? Cilji morajo biti povezani s teboj in tvojim življenjem. Če soseda hujša, ne rabiš še ti (o zdravju in doseganju primerne telesne teže kdaj drugič), če sodelavec kupuje nov avto, ga ne rabiš menjati še ti, če bo prijateljica napisala knjigo, ni nujno, da jo še ti, če nerada pišeš. Gre za to, da so cilji lahko povezani še s čim drugim kot postavo, denarjem, uspehom ipd.

Lahko začneš spremljati družinske stroške, lahko osvojiš novo navado, lahko je cilj vsakodnevnih  15 minut z otrokom, lahko je cilj branje knjig, nov hobi ali šport. Bistveno pri ciljih mi je to, da so neka oporna točka, kadar pridejo naporni časi, ki so pri nas mamah zelo pogosti. Vedeti moraš, kaj je tvoj ZAKAJ. Zakaj počneš, kar počneš.

Kar se tiče mojih uspehov pri doseganju ciljev (napišem zato, da ne bo izpadlo, da samo nekaj svetujem v tri dni, sama pa nič ne naredim). Že večkrat sem šla letos zelo težko na fizioterapijo (Rok in Katarina sta super), a po vsaki vadbi sem se počutila bolje in noga napreduje v taki meri , da sem se prijavila na prvo petko, ki jo bom tekla maja z možem (on gre sicer na bolj zahtevno tekmovanje). Sicer teči še ne smem, a je cilj dovolj blizu/daleč, da je vznemirljiv, dosegljiv, merljiv in časovno omejen, da se ga bo dalo doseči.

Aja, še to. V mobilcu imam zataknjen listek (že zmečkan in natrgan) od lani, ko sem na neki delavnici morala napisati svoje cilje. Ja, šlo mi je na živce, ker so mi na poslovnih dogodkih stalno morili z njimi, a sem jih uspela »spacati«. Bilo je pred poškodbo, a zgodile so se zanimive reči. Na poslovnem in osebnem področju. V firmi smo letos končno lansirali novo spletno stran (ogledaš si jo lahko tukaj), na programu imamo 20 hiš do konca prihodnjega leta (tudi za trg, tako da jih boš lahko naročila pri meni), delamo novo konferenčno sobo in zaposlujemo nov kader.

Na osebnem področju se tudi kar dogaja. Za 40. rojstni dan me je presenetilo ogroooomno ljudi, mnogo tudi takih, ki me poznajo le preko bloga ali družbenih omrežij. Za rojstni dan sem se pozabavala v družbi stilistke in fotografinje, ki obvlada mame, kot sem jaz, ki nimamo veliko časa za pedenanje, ličenje in iskanje vsakič nove garderobe. Rezultati fotografiranja so presenetili vse, še fotografinjo😊. Tega se nisem šla zaradi drugih (všečkov, občudovanja ipd) temveč za svoj spomin. Punce v osnovni šoli so me označile, da sem grda in ta mit sem sedaj lepo upepelila…jah, je trajalo, a svoje nasvete tudi sama izpolnjujem. (Ta je bil v zvezi s preteklostjo in zgrešeno miselnostjo.) To sem jaz, urejena! Tanio lahko pokličeš, če bi želela sama tudi ušpičiti kaj podobnega.

Na listku je pisalo tudi potovanje z družino. V dveh dneh smo se odločili in na pobudo kolegice konec januarja odpotovali v Egipt. Če ne bi imela tega cilja, bi verjetno še kar ostajali doma in čakali, kdaj bo turistična agencija prišla po nas in nas nekam peljala. Mogoče si misliš, kje pa naj mi dobimo denar za to? Bo še veliko napisanega o denarju, a mi smo ga začeli služiti takrat, ko smo nehali o denarju misliti slabo…

Eden od ciljev je bil tudi premik na področju pisanja. Prva priložnost me je presenetila konec lanskega leta, ko sem bila naprošena, da pišem krajše članke za prenovljeno Družino (hvala Mojca). Spet strah in »nisem dovolj usposobljena« mišljenje, a je prišlo »od zgoraj« in verjetno bo pomagalo še kakšni mami s težavami. Oglasila se je še novinarka POPtv, če bi v prispevku povedala kaj o poporodni depresiji, a smo bili ravno na dopustu, zato sem morala odpovedati. Pa kdaj drugič.

Želim samo povedati, da se ti cilji in želje začnejo uresničevati, ko si ji postaviš in začneš korakati v smer uresničevanja. Ne pozabi uživati že na poti do cilja!

Lahko me presenetiš in cilj napišeš meni na mail, da se bova skupaj bodrili. Tudi jaz se moram truditi s svojimi. Tukaj je prejšnja objava.

Kje izgubljaš dragoceno energijo?

Že večkrat sem napisala, da imamo mame toliko obveznosti in nalog, da lahko samo norimo cele dneve, da bi ja vse naredile in bile na koncu »srečne«. Naj te pomirim/razočaram/potolažim in predlagam, da sprejmeš dejstvo, da NIKOLI ne boš naredila vsega, kar želiš.

Družina, gospodinjstvo

Več odgovornosti kot imaš, več reda in organizacije potrebuješ. Moji dnevi so zabiti do zadnje minute, a odkar pišem blog, so zabiti tudi s prehranjevanjem, gibanjem, časom z otroki in možem in branjem/pisanjem. Če nekaj svetujem, moram sama čez te probleme. Trenutno sem v obdobju, ko sem odgovorna za gospodinjstvo, varstvo in prevoze otrok in celoten pregled, kaj se dogaja v podjetju (vsaj kar se tiče papirologije).

Treniranje nogometa obeh sinov zahteva od mene najmanj 18 prevozov tedensko na treninge ali tekme (vožnje na srečo kombinirava z Anjo), hčerka ima enkrat tedensko glasbeno šolo, za lastno veselje pa vztrajam v pevskem projektnem zboru glasbene matice (koncert imamo aprila v Cankarjevem domu in vaj se že veselim, zbor pa vabi še nove pevce in vabilo na avdicijo se lahko pogledaš tukaj).

Vedno imam pred seboj vzgojo otrok. Spremljam šolske »dogodivščine« z vrstniki, pregledujemo naloge (ne vedno) in ocene, iščemo meje pri uporabi telefona in igranjem igric (ker reeeees vsi sošolci igrajo), beremo knjige in deklamiramo Zdravljico, pospravljamo in razmetavamo, se trmarimo ipd. Saj veš-kombinacija najstnika, skoraj najstnika in odločne punce tik pred šolo itn.

Služba

V službi skrbim za vse prejete in izdane račune, kompenzacije, dopise, plačila, kadrovske zadeve in zaposlitve, sodelujem s pravniki, računovodstvom, skrbim za izobraževanje delavcev, delujem na marketinškem področju in odgovarjam na povpraševanja novih strank.  

(Gradili bomo 3 nove hiše in dvostanovanjski objekt in čaka me prodaja hiš s pomočjo nepremičninske agencije. Hiše bi radi prodali že pred gradnjo, da bodo stranke imele možnost izbrati tloris in spremljati gradnjo svojega doma. Dela je torej ogromno…)

V službi je sicer veliko motenj (maili, klici, dodatni opravki), a poskušam sklop obveznosti zaključiti in se koncentriram na eno dejavnost (ne uspe vedno).

Rešitev:

Predlagam, da si začneš sortirati opravke po sklopih. Sama povežem vožnjo otrok z oddajo pošte, nakupom hrane, vračilom knjig v knjižnici, lekarno, papirnico in ne letam vsakič posebej, da uredim take stvari.

Ko smo doma, poskrbim najprej za lakoto, nato stroje (pomivalc, pralni in sušilc, sesanje…), perilo, smeti…kolikor lahko, a ob pomanjkanju moči in energije najprej hrana, malo počitka in zbranega mišljenja in takoj je delo lažje. Kadar opravljam dolgočasna opravila, poslušam koristne vsebine in se zraven učim oz. motiviram.

Koliko ti pomeni red?

Tu smo zopet različne. Ene bi imele vse splanirano in ni odstopanj. Druge si splaniramo in se nam hitro kaj poruši, a se ne damo in poskusimo narediti kar se da (sem v tej skupini). Druge so tako utrujene, da jim je vseeno in naredijo kar drugi zahtevajo/pričakujejo od njih. Da bi delovale po svojem urniku ni šans (predvsem si ne dovolijo, ker se bojijo zamer in opravljanja).

Ko te bo zmeda vseh opravkov ter živčnost in posledično malo opravljenih nalog dovolj obremenjevala in jezila, boš pripravljena na začetek sprememb.

Kaj lahko organiziraš?

Mislimo, da lahko vplivamo in nadziramo zelo malo stvari, a to ni res. Dejstvo je, da več otrok imaš, več je prekinjenih opravkov (mami, mami, mami non stop). Več je različnih potreb, pričakovanj, bolezni, načinov uspavanja, okusov, želja…

Ravno zaradi tega je potrebna jasna vizija, v katero smer greš in v katero smer gre družina. Na osnovi tega si potem določaš prioritete in področja, ki so ti bolj pomembna in za njih nameniš določeno količino časa.

Za začetek svetujem planer z letnim, mesečnim, tedenskim in dnevnim razporedom. Ne rabiš komplicirati z dodatnimi zapiski, važno da imaš oporo in pregled, kaj te čaka. Ne pozabi na čas počitka, sprostitve in gibanja.

Nauči se reči NE mnogim dodatnim nepotrebnim opravkom in ljudem.

Sestavite si lahko svoj jedilnik, sezname gospodinjskih opravkov, porabe denarja in stroške gospodinjstva, rojstne dneve in obletnice, dopuste in izlete, želje in potrebe, prebrane knjige….malo morje. Mene seznami pomirjajo, je pa res, da sem zelooo spustila pričakovanja in količino nalog na seznamu, ker me je frustriralo, če sem od 21 opravkov naredila »samo« 15 in bila na koncu razočarana. Brez veze. Napišeš nujno in pomembno, ne nujno in manj pomembno pa po svojih zmožnostih in stanju v družini (bolezni, nosečnost, dojenček…)

Pozabi na multi opravilnost

Dokazano ženske lahko delamo 3 stvari hkrati in še govorimo s prijateljico (moški le eno in ne jim zamerit). To pa ne pomeni, da smo s tem produktivne. Produktivnost namreč ni to, koliko narediš, temveč koliko časa si lahko 100% osredotočena na najbolj pomembno nalogo v danem času!!!

Če se lotiš kosila, skuhaj kosilo. Če urejaš perilo, ne greš vmes sesat. Če bereš, bereš tako, da zaključiš s poglavjem in ne nosiš knjige po hiši in loviš dragocene minute. Saj razumeš, ne…Cilj nama je ta, da nujno stvar opraviš najprej (kosilo, vožnja otroka, brisanje ritke, dojenje…), sledi pomembna stvar in na koncu manj pomembne (če ne bo danes pomita kopalnica, ne bo konec sveta).

Odlašanje

S čim najpogosteje odlašaš? Veliko razmišljanja in treninga je bilo potrebnega, da sem premagala odlašanje (v veliki meri). Vedno sem imela kakšen razlog za prepozno lotevanje opravil. Lahko je to dolgočasno opravilo, dolgotrajno opravilo, motnje med opravki, ki nas znervirajo, poslovni izzivi, ki jih nisem znala reševati ali delo na sebi izven cone udobja (predvsem omejujoča prepričanja).

Oviralo me je neznanje, strah pred neuspehom/uspehom, posmehom, utrujenost, včasih imam prevelika pričakovanja in se bojim razočaranja. Razlogov za odlašanje je malo morje…

Sedaj pomislim na ugodje in samozavest po opravljeni nalogi in imam več časa za prijetne opravke. Za lažje delo poslušam glasbo in motivacijske govore, omejim si čas za nalogo, prečrtam opravljeno nalogo na seznamu opravkov, spomnim se na cilj in to me motivira, da se takoj lotim dela.

Perfekcionizem-adijo

Perfekcionisti sicer naredijo stvari popolno, a niso nikoli zadovoljni. Želijo jih narediti še več, naslednjič še bolj popolno in ko pride družina, velikokrat odpovejo, ker ne zmorejo vsega. Ko si sam, si še lahko super oh in sploh, a ko so od tebe odvisni še drugi, nimaš časa planirati do potankosti, zahteva se potrpežljivost, sprejemanje napak in porazov, sprejeti moraš nedokončane naloge in delegirati naloge, ki jih edino sam lahko »popolno« narediš.

Moje vodilo pri tem: DONE IS BETTER THAN PERFECT.

Tako. Tudi tale objava je prišla do konca in upam, da bo prodan kakšen planer več, kakšen dan bolj organiziran, kakšen gospodinjski opravek narejen takoj, kakšen sprehod več, kakšen randi več, prebrana knjiga več… pa nobenega otroka ne boš pozabila peljati v glasbeno šolo (tudi to se mi je že zgodilo).

Seveda mi bo v veselje vsak tvoj odziv, a najbolj boš vesela sama, ko boš napredovala v organizaciji časa in imela več časa zase in manj kaosa okrog sebe. Začni z majhnimi koraki! Določi si ga takoj in ne odlašaj.

Z veseljem zate,

Minka

  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
    40
    Shares
  •   
  • 40
  •  

Preberi več...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja