Si komaj našla par minut časa zase? Si utrujena od vsega in ne zmoreš niti posode zložiti iz stroja?😟
Ko se nabere kup stvari hkrati, imamo problem, kako vse skupaj organizirati, da čim več naredimo do konca in pri tem ne porabimo vse energije. Se strinjaš? Zakaj nam ne uspe vsega načrtovanega tudi uresničiti?
Želim vam zaupati moje izzive, ki jih imam v zvezi z organizacijo časa. Že dolgo časa namreč razmišljam o izkoriščanju časa, ki mi je na voljo in ki mi je z leti vedno bolj dragocen. Imam občutek, da sem na tem področju mnogokrat zmedena, razočarana in polna občutka krivde, ker ni na koncu dneva več narejenega.
Pri mojih letih in izkušnjah bi pričakovala nek red, da imam vse dejavnosti in obveznosti lepo popredalčkane, seznam pa na koncu dneva ali vsaj tedna vestno “obkljukan”. Malo morgen, draga moja…daleč od tega pri meni. Le zakaj?
S čim imam zapolnjen čas v materinstvu?
Eden od glavnih razlogov za stres je pri meni in zagotovo pri mnogih mamah preveč obveznosti. Delamo vse in še več in nikoli vsega ne dokončamo. Slaba vest pa trka in se oglaša predvsem takrat, ko ni treba…
Udeležila sem se izobraževanja o organizaciji časa, na katerem smo morali napisati vse zadolžitve, ki jih imamo. Draga moja, 14 funkcij sem pri sebi stresla iz rokava. Od žene, mame, hčerke, sestre, prijateljice, podjetnice, gospodinjske “kraljice”, čistilke, pevke ter članice “svega i svašta”.
Predavatelj me je “razveselil”, da jih učinkovito lahko opravljamo le 7. Rezultat izobraževanja: še vedno upravljam vseh 14 področij. Ne vem sploh, kaj naj ukinem. Pa še trmasta sem povrhu. Da ne omenjam, da lahko živim “polno” samo v primeru, da imam zapolnjeno vsako minuto. Vem, napačen pristop. Upam in želim, da bom s pisanjem blogov lažje prepoznavala tudi lastne napake in slabosti, ki mi popolnoma nič ne koristijo in mi onemogočajo optimalno organizacijo časa.
NUJNO
Dejstvo je, da imamo malo manevrskega prostora, kaj si kot mame lahko damo v “urnik”, da bomo to res izpolnile. Tu ne upoštevam, da spraviš otroke do vrtca ali šole ter da vsak dan pospraviš posodo in cunje. In da hodiš v službo, jasno…Tu ni dileme o izvršitvi in nalogo opravimo kot nujno. Rutinsko opravilo bi rekla.
Razmisli še sama, katere naloge so zate in v tvojem primeru nujne. Ne bom napisala, da si jih kam napiši, ker vem, da nimaš časa in si tukaj zato, da ne opravljaš spet nekih miselnih nalog, je pa nek seznam nujnih nalog smiseln bolj v tem, da vidiš, koliko jih imaš in koliko časa v dnevu nedvomno porabiš zanje.
Oh, kolikokrat zvečer rečem, da sem cel dan nekaj delala, a malo naredila…ukvarjala sem se z nujnimi stvarmi, a bolj malo oz. nič z meni pomembnimi. Od kod neki slaba volja?
Med nujne stvari bi še uvrstila plačevanje položnic, nakupovanje živil, službeni in drugi sestanki, zdravniški pregledi, predstave otrok…sem še kaj spustila?
POMEMBNO IN MANJ POMEMBNO
Če ima otrok trening ali glasbeno šolo, se tisti dan ne boš spravila prat zaves ali pomivat kopalnice. So seveda tudi med tvojimi opravili, a jih mirno lahko daš med manj pomembna ali nepomembna za tak dan. Na tem mestu bi takoj omenila, da nima vsaka mama enakih nalog med pomembnimi in manj pomembnimi.
Če znoriš v razmetanem stanovanju (jaz sem že, pa ni nič bolje:)) in ti urejen dom pomeni več kot npr. obisk knjižnice, ali udeleževanje otrok v obšolskih dejavnostih, ste pač raje veliko časa doma in si s tem zadovoljna.
Meni npr. veliko pomeni, da grem med ljudi, v knjižnico, z možem na sprehod, da so otroci večkrat tedensko na fuzbalu in v glasbeni šoli, da obiščemo starše ipd. Vidim, da iz socialnega in razvojnega vidika otrokom to koristi. Zaradi različnih udejstvovanj sem morala sprejeti, da ne bom redno polirala kopalniških ploščic temveč samo wc, banjo in umivalnik, da ne bom imela vsega prahu pod kontrolo in da bo kakšna roža zalita kakšen dan kasneje. Vsi smo še vedno živi, kljub neredu.
Izleti z otroki nas kot družino zelo povezujejo in glede na to, da si tedenskih počitnic zaradi dela skorajda ne privoščimo, nam tako druženje ogromno pomeni. V našem primeru so te dejavnosti pomembne in jih upoštevam v svojem urniku. Predlagam, da tudi ti skupne dejavnosti družine in vajine z možem uvrstiš na najvišjo lestvico pomembnosti. Več o pomembnosti skupnega časa kdaj drugič…
Ko so bili otroci majhni sem ves čas bdela nad njimi, zato se nisem spravila k določenim opravilom. K vrtičkanju na primer. Varnost otrok mi je bila bolj pomembna, saj so se učili voziti kolo, tekali na cesto, se rolali, skakali z dreves in na trampolinu in počeli še kup drugih vragolij. O pridelovanju zelenjave in puljenju plevela nisem niti razmišljala. Če imaš možnost sproščanja na vrtu, odlična izbira.
V času, ko so bili otroci majhni, smo se dvakrat selili, gradili hišo, mož pa je v tistem času prevzemal družinsko podjetje. Meni je ostalo vse drugo, saj je moral v času krize skrbeti za pridobivanje posla in plačevanje zaposlenih delavcev. Dokaj naporni časi, moram priznat. Naredila sem toliko, kot sem zmogla. Glede na posledice, ki so se pokazale na zdravju, preveč.
Poudariti moram tudi stalno skrb za bolne otroke, ki me je dokaj ohromila v organizaciji časa in akutne bolezni mi še vedno podirajo urnik. Vedno je kdo bolan, stalna nočna dežurstva pa so pustila posledice, ki se kažejo v odlašanju in slabi ciljni usmerjenosti. Sploh si več ne pišem vseh stvari, ki bi jih lahko opravila, ker se mi zdi, da bo siguuuuurno kaj prišlo vmes, da bi jih sploh lahko naredila do konca.
Od pomembnih stvari bi omenila še skrb za telo v smislu gibanja in zdrave prehrane. Poskusi se navaditi, da je to pomemben del življenja. Ko pride bolezen, vse odpade. Sama se potrudim vsaj za sprehode ter redno in uravnoteženo prehrano. Za diete pa res nimam časa.
NEPOMEMBNO
V dnevu je tudi kup motečih dejavnikov-TATOV ČASA, mimo katerih ne moremo, nam pa prekinjajo druga opravila in dobesedno kradejo čas. Prav zaradi njih tako težko zaključimo že začeta dela. Družbena omrežja, nepomembni klici in maili, trači, nepomembne novice, nenujni obiski trgovine ipd. Predlagam, da jih močno omejiš.
Tudi multitasking je za moje pojme brez veze. Spraviš se delat 5 stvari, pa nobene ne dokončaš. Začneš pospravljat kuhinjo, odneseš umazan servet v kopalnico, tam zagledaš kup cunj, jih začneš tlačit v stroj, vmes najdeš igračo in jo odneseš v dnevno sobo, tam začneš zlagati odeje na kavču, pod kavčem najdeš copat in ga neseš v hodnik, tam najdeš…zmedeno do konca. Nič narejeno. V začetku, ko se navada ustvarja, je dobro biti stroga in dosledna do sebe in se držati zaporedja. Kuhinja, cunje, dnevna, garderoba itd. O pospravljanju bova tudi še kdaj kakšno rekli, predvsem o vključevanju družinskih članov.
Zakaj imam torej premalo časa in težave pri organizaciji?
Dejstvo je, da imamo preveč opravil, ki jih je težko umestiti v urnik. Ker imamo družino, je veliko nepredvidenih dogodkov, ki nam rušijo urnik. Ker dajemo prednost otrokom in gospodinjstvu, imamo problem reči NE, zato si deloma drugi vzamejo naš čas. Priznajmo si, da velikokrat preveč kompliciramo in bi rade imele vse popolno. Premalo razmišljamo o času in ne postavljamo prioritet. Razmisli o tem in kaj bi lahko naredila, da bi vsaj na kakšnem področju uvedla malo “oaze”.
Vzemi si torej čas za ustrezno razvrstitev obveznosti, razdeli si jih po pomembnosti, predvsem pa si v čas umesti tudi ČAS ZASE. Ugotovi pri sebi, kaj ti daje moč, kaj te umirja in kaj ti daje občutek, da živiš svoje življenje in da nisi samo manevrirana od drugih. Nihče ne bo umrl, če bo malo časa “samo tvojega”.
Misli tudi nase, da boš zadovoljna mama. Sposobna si, zaslužiš pa si tudi svoja veselja!
Imej se lepo.
Lep pozdrav do naslednjič in
🤗, Minka
(O svojih pomembnih in manj pomembnih obveznostih ter kako jih uspeš umestiti v svoj urnik pa mirno napiši v komentar, da pomagaš še kakšni mami.)
