Si upaš postaviti cilje za 2019?

Novo leto, nove dolžnosti, novi izzivi, novi načrti…kaj pa novi cilji? Ali kot mama sploh lahko razmišljam o ciljih? Jih sploh potrebujem za uresničitev svojega poslanstva? Sprašujem se, ali naj se vržem v novo leto in bo, kar bo ali naj si “razumno” zadam kakšen konkreten cilj, ki ne bi bil nekaj vehementnega (čeprav, zakaj pa ne?), temveč dovolj vznemirljiv, da bi mi dal občutek, da še nisem za staro šaro😊. Da tudi če sem mama, lahko posežem po svojih zvezdah.

Oh, kolikokrat je nebo brez lune in zvezd…

Novo leto mi “spet” ni prineslo boljših organizacijskih sposobnosti, ki bi mi omogočale imeti vse pod kontrolo ter narediti vse in še več. Posledično sem glede letošnjih ciljev, aktivnosti in »dosežkov« še v bolj razmišljujočih vodah. Potrebno si bo priznati svoje omejitve in poiskati razloge za izgovore in odlašanje pri načrtovanju in izbiri cilja in poti do tja.

Če bi sedaj videla mojo mizo…jao. Polni kupi knjig in priročnikov, vse z namenom, da si postavim kakšen konkreten cilj za leto 2019. Tipično zame. Vse po doktorsko preučim in delam načrte, ki pa žal na koncu klavrno propadejo ali ostanejo v zraku nedokončani. Naredim bolj malo od zadanega načrta. Ker nimam večjega cilja in ustreznega načrta, le gasim dnevne požare in sem vesela, da otroci pridejo v šolo in vrtec, so oblečeni in siti, imajo nalogo in pridejo na trening, ostalo pa »kakor kdaj«.

A to leto se ne dam. Določila si bom cilj in si temu primerno organizirala čas. Seveda z veliko mero potrpežljivosti in sprejemanja svoje nepopolnosti, občutljivosti in zmedenosti.

Danes bo torej tema o ciljih. Obljubim, da bo kar zanimiva, ker sem še sama med raziskovanjem te tematike dobila par AHA momentov, ki so me zmotivirali, da sem sploh začela razmišljati, da bi si letos tudi jaz postavila kakšen cilj.

(Da te potolažim, če si trenutno v napornem obdobju materinstva in imaš dojenčka ali nespečega otroka, stalno bolnega in potrebnega posebne pozornosti in nege, plazečega se ali v obdobju, ko ne smeš niti pogledati stran…to bo minilo in pride čas, ko se boš lahko posvetila tudi “višjim” ciljem. Sama sem v tistem obdobju mislila, da je z mojim »možganskim« napredkom konec. Pa ni…)

Priporočam, da si aktiviraš dnevnik in začneš…

Pregled leta

Pomembno je, da leto, ki je za nami ostane v lepem spominu, ne glede na vse, kar se nam je zgodilo. Hvaležna sem, da smo vsi živi, zdravi, imamo dom in drug drugega. (Je pa bilo lansko leto kar težko.)

Kaj je tebi prineslo lansko leto in kateri so tvoji najljubši spomini? Kaj si dosegla in zaključila? Na katerih področjih si bila najbolj uspešna in zakaj? Kdaj si se imela čudovito in s kom?

Kateri so bili tvoji največji izzivi? Kako si jih reševala in kaj te je najbolj oviralo pri tem? Si premagala kakšno večjo oviro? Napiši si tri »lekcije«, ki si se jih od tega naučila. Kaj boš sedaj izbrala, da pustiš za seboj?

(Če si prvič na moji strani, napišem nekaj svojih primerov, da me malo bolje spoznaš. Spoznala sem:

-če ne skrbiš za zdravje, moč in kondicijo, zboliš ali doživiš poškodbo,

-družina in prijatelji niso kar za vedno (nesreča staršev se je hvala Bogu srečno iztekla, prijateljica je padla s kolesom in jo odnesla brez zlomov),

-posel in finance zahtevata ogromno znanja, sodelovanja in poguma (z možem sva lastnika dveh podjetij s skoraj 20 zaposlenimi, ki prihajajo iz 5 različnih držav, ne govorijo istega jezika kot jaz in niso iste veroizpovedi in nacionalnosti),

-kako je človek ranljiv, sva doživela pri treh vlomih in krajah stvari, za katere sva garala in ostala v eni noči brez,

-mož mi daje zgled v vztrajnosti, samonadzoru in odnosu do vere (to gre naprej v to leto-medsebojna opora in vztrajnost),

-najlepše in hkrati najtežje je vzgajati otroke (tu imava še veliko dela),

-največji izziv je zame usklajevanje družine, partnerstva in vodenja podjetja (čaka me še veliko izobraževanja),

-velik dosežek zame je tole pisanje, ker zahteva čas in nekaj truda, a glede na to, da je bila spodbuda s strani bralcev in bralk, je očitno v korist vsem nam.)

Svetujem, da si nekam napišeš 3 stvari, ki jih boš ZAČELA, KONČALA in NADALJEVALA v tem letu.

Za prave cilje so potrebne sanje

Vsak nasvet o ciljih najprej vključuje VELIKE SANJE. Večini od nas se že tukaj ustavi. Ne verjamemo vase in v svoje sposobnosti. Vidimo ogromno ovir, ki nam preprečujejo sploh razmišljati velikopotezno. Bojimo se toliko stvari, da ostajamo pri dnevnih opravkih in tedenskih obveznostih. Nekateri še vejo, kam in kdaj bodo šli na morje in to je to.

Sama s tem nisem preveč zadovoljna, ker ne maram enih in istih zadev vsako leto. Sem bolj »adrenalinski« tip, ki mora početi 10 stvari, da ima občutek, da živi in dela. To sicer ni najbolje za večjo produktivnost (o tem bo naslednji blog), a taka sem, zato si tudi želim večje cilje.

Za določitev cilja moramo najprej vedeti, kaj sploh hočemo in kaj bi radi s ciljem dosegli. Cilji v smislu želim shujšati, moram dobiti več denarja, rada bi šla na potovanje so zanič, ker so nedoločeni.

Prebrala sem že kar nekaj knjig o nasvetih za srečno življenje in vse vključujejo delo in napredovanje na različnih življenjskih področjih:

• DRUŽINA IN PRIJATELJI
• DUHOVNOST
• FINANČNO PODROČJE
• KARIERA
• ZDRAVJE IN ŠPORT
• OSEBNI RAZVOJ
• BIVALNO OKOLJE
• HUMANITARNOST
• ZABAVA

Na vsakem od teh področij si lahko človek postavlja in dosega cilje.

Druženje z družinskimi člani, branje z otroki, dopusti, obiski, branje knjig, molitev in pisanje, obiski cerkva, varčevalni načrti, investicije, poplačilo dolgov, organizacijske sposobnosti, nova zaposlitev, kariera, začetek posla, zdrava prehrana, gibanje, urejanje doma, vzdrževanje lastnine, družinski opravki, izobraževanja, nova znanja, humanitarne akcije, prostovoljstvo, novi hobiji, potovanja…ogrooooomno možnosti za postavljanje ciljev.

Sama sem mnenja, da se recept za srečo skriva v sposobnosti usklajevanja teh področij. Lahko uspeh na nekaterih področjih prekrije drugo področje, a menim, da je potem človek neizpolnjen in mu nekaj manjka. Tudi ni smiselno, da vsako leto postavljam cilje na vseh področjih. Sama bom poiskala recimo tri področja. Zdravje, družina in posel. No, pa kakšna objava tudi ne bo izostala…

Postavljanje ciljev

Na voljo imamo aktivno sodelovanje pri doseganju ciljev ali se prepustiti in pustiti, da se nam življenje pač »zgodi«. Potem se zgodi, da drugi začnejo upravljati z našim življenjem, kar vodi v depresijo, anksioznost, strah in izgorelost.

Zavedam se, da smo si različni (že v družini) in da ne moreš vplivati na vse, kar se ti zgodi. Lahko pa določiš pravo pot do cilja, ki si ga zastaviš na ustrezen način. Cilji imajo dobre možnosti, da jih dosežemo, če upoštevamo nekatere zakonitosti ustreznega postavljanja ciljev. Najbolj pomembno je, da je cilj NAPISAN na list papirja in nalepljen na vidno mesto.

Pri določanju svojega cilja upoštevaj, da mora biti cilj:

SPECIFIČEN

Specifičen cilj je recimo izguba x kilogramov, zaslužiti x denarja, opraviti tečaj za mentorja, naučiti se točno določenega tujega jezika, napisati knjigo o vrtnarjenju ipd. Moj cilj bo tek na ljubljanskem maratonu v razdalji 10km (ker trenutno sploh ne smem teči, je ta cilj v zvezdah, a glede na to, da imam noge, je dosegljiv in dovolj daleč, da to dosežem ob rednem treningu.)

Kateri cilj bi bil zate tak, da ima že pot do cilja jasno sliko, ki te motivira in lahko najdeš ogromno informacij o doseganju tega cilja?

MERLJIV

Vedeti moraš, kateri koraki so potrebni, da prideš do cilja. Kako boš dosegala male korake na poti do velikega cilja in kako boš merila male korake do cilja: kilograme, obsege telesa, odstotke maščobe, napisana poglavja, odtečeni kilometri, število koncertov ipd. Določiš si tedenske treninge, prehrano, se vpišeš v tekaško skupino, si najameš mentorja, se vpišeš v tečaj ipd. Seveda odvisno od vsakega cilja posebej.

DOSEGLJIV

Cilj mora biti zate realen. Da globoko v sebi verjameš, da ga lahko dosežeš. Vedeti moraš, zakaj se lotiš tega cilja in se moraš nanj pripraviti. Mož recimo skoraj vsak dan trenira za eno najtežjih triatlonskih preizkušenj in ogromno žensk trenira za tako preizkušnjo (sem jih vse prečekirala na instagramu in bila na koncu samo slabe volje, ker se mi je zdelo, da nikoli ne bom zmogla tega). A zame je to utopija in sploh ne razmišljam več o tej možnosti-za letos…

Včasih je bolje, da dosegaš več manjših ciljev v krajšem času, da ti dajo zagon in občutek, da zmoreš in se potem lotiš bolj drznih. Mogoče si postaviš 90 dnevni rok za dosego manjšega cilja.

RELEVANTEN

Cilj mora biti prilagojen tebi, tvojemu času in tvojim sposobnostim. Prav tako mora biti primeren tvojim vrednotam. Primer: tvoja prijateljica je v službi napredovala in zasluži veliko denarja. Recimo, da bi bil potem tudi tvoj cilj napredovanje in večji zaslužek. Verjetno bi morala posledično več delati in prevzeti več odgovornosti, kar pa pomeni večje skrbi in manj časa z družino, kar pa se ne sklada s tvojimi vrednotami. Napredovanje in večji zaslužek bi ti težko uspel, če pa že, ne bi bila zadovoljna.

ROK ZA DOSEGO CILJA OZ. »DEADLINE«

Cilje si postavljamo za 10 let, 5 let, 1 leto oz. še krajše na mesečni, tedenski in dnevni bazi. Daljnoročni cilji so potrebni za smer, kamor gremo, kratkoročni za večje ali manjše projekte: odplačilo dolga, izgradnja hiše, daljše potovanje, udeležba na različnih preizkušnjah, izboljšanje odnosa in obiskovanje terapij, prenova hiše, nazivi in certifikati.

Za doseganje cilja nas mora voditi želja, strast, načrt in ustrezna časovna razporeditev. Prava miselnost in pozitivna naravnanost sta tudi ključna dejavnika, da vztrajaš in ne obupaš že konec januarja. To je po mojem mnenju ena najtežjih nalog-da vztrajaš, stisneš zobe, verjameš vase in znaš presoditi, s kom boš dosegala cilje in kdo te le ovira pri tem.

Pri doseganju ciljev je velikokrat odločilno, kdo te podpira pri tem. Zato so podporne skupine odlične-tekaške, bralne, ustvarjalne, razna društva, zbori ipd. Poišči si kakšno tako skupino.

Ni enostavno, a ne?

Nekaj odločitev sem sprejela, ki sicer še niso konkretni cilji, ker zanje potrebujem še nekaj časa, a razmišljanje gre v pravo smer.

V prihodnjem letu bom skrbno izrabljala čas zase in za družino, več bom delala na planiranju časa, poiskala bom razloge za odlašanje in največje izgovore za nedejavnost ter v urnik vnesla »sveti« čas za otroke in moža. Gojila bom tesne prijateljske stike z mamicami, ki smo »že od nekdaj« druga drugi v oporo in veselje. Hote ali nehote bom morala razčistiti odnos do financ in poskrbeti za pravo ravnanje z denarjem.

Pozabila sem na NAGRADO. Vsak dosežek naj ima neko nagrado, da bo še bolj spodbuden.

(Primer: za nagrado, ker sem spisala še eno objavico, si bom sedaj privoščila sprehod z družino in prijatelji na naš bližnji hrib.)

Hvala za vaše lepe želje, zahvale in spodbudne misli tekom praznikov. Se beremo tudi letos:)

Lep teden,

Minka

P.S.Aja, izbrala si bom tudi besedo leta in knjigo leta.