Predvidevam, da se zadnje tedne vlečeš kot cunja. Bila je norišnica doma, v službi in v šoli. Zaključevanje ocen, razna končna druženja, darila, predstave otrok v vrtcu, nastopi v glasbeni in še kakšna športna dejavnost.
Sama vsa leta nisem vedela, kje se me drži glava, ob omembi dopusta ali vprašanjih, kam gremo na dopust, bi pa skorajda porabila še zadnje delujoče možganske celice.
Dopusta in počitnic me je bilo namreč vedno groza.
Do letos…boš videla, kaj je letos drugače.
Ne spominjam se, da bi imela na dopustu kaj časa zase.
V naši družini se dopust zaradi povečanega sezonskega dela v gradbeništvu ni nikoli dobro ujemal s šolskimi počitnicami. Mož se nam je na morju pridružil v četrtek zvečer, v petek mu je skoraj pregorel telefon, v nedeljo zvečer pa je šel že domov. Z menoj je običajno hodil brat, ki pa nima veliko izkušenj v varovanju otrok…🤭
Na srečo imamo na morju svojo “podrtijo” v obliki zelo stare prikolice, a je glede na oddaljenost od morja na fantastični lokaciji. Na plažo sploh nisem veliko hodila, ker je bilo na terasi pred prikolico isto kot na plaži, in še senca je bila.
Edini čas zase sem imela zjutraj, ko so še vsi spali. Spila sem kavo in odplavala. Skoraj do Brionov, ker sem vedela, da je to edini čas zame in da bo dan s tremi otroki na morju zelo naporen.
Ne potrebujem veliko besed. Tiste, ki same vse spokate, na dopustu kuhate in pospravljate, vlačite opremo na plažo, mažete otroke s kremami, jih učite plavati in loviti ribe, otroke dnevno animirate in jih zvečer pridno pazite, da se med množico turistov ne izgubijo, veste o čem govorim. Pozabila sem še na alergijo, angino na morju, razbito glavo in šivanje, dojenje, pokakane rite, nemogoče uspavanje dojenčkov in malčkov in grozljivo zanič glasbo, ki je odmevala z bara na plaži…aja, pa vročina, komarji in razni drugi insekti.
Že na tak dopust sem prišla tako utrujena, da nisem bila sposobna obleči kopalk. Pa to ni imelo veze s kilogrami, ki so mi bili zadnja briga v življenju…
Pride z leti…
Danes je v moji glavi vse drugače. Sama sebi se čudim, da sem si sploh dovolila tak “dopust”. Da sem se dobesedno izčrpavala. Pričakovala sem preveč in želela sem nuditi otrokom počitnice, kakršne sem doživljala kot otrok. Tudi mi smo namreč hodili na morje v prikolico in imam na to lepe spomine.
Sedaj, ko so otroci večji, zna biti dopust že bolj prijeten. Pustimo stalna nerganja in medsebojna obračunavanja. To je del njihovih let in jim pustim, da se malo dražijo.
“Slabe” izkušnje in reševanje mnogih zapletenih situacij na morju so mi dale veliko samozavesti. Da sem vse to sploh zmogla preživeti. Uspela sem ugotoviti, da je tako početje slabo za moje fizično in psihično zdravje.
Rešitev?
Če bi bilo po moje, bi bila cel dopust na naši domači terasi, obdani s sivko. A to seveda ne gre.
S pomočjo prijateljice gremo letos na morje tja, kjer telefoni ne bodo delovali.😆 Prav tako mož ne bo mogel kar sesti v avto in se odpeljati domov. Delo je v podjetju drugače organizirano in ekipa je tako samostojna, da lahko gremo vsi na dopust.
Preživeli ga bomo skupaj, športno, še z eno družino, da bodo otroci imeli družbo vrstnikov. Veselim se tudi družbe prijateljice, saj se med letom nisva uspeli veliko družiti.
Ne bom komplicirala, kaj vse potrebujemo. Ne rabimo vsak dan nove majice, palčk za ušesa, zdravila za ture in bradavice…spokajo si lahko fantje že sami, pa tudi možu bom prepustila to “veselje”😉.
Na dopustu ne bom gledala:
- kaj bo kdo oblekel,
- kaj bomo jedli,
- kdaj bomo pospravili,
- kako nas bodo gledali drugi turisti,
- kakšne kopalke imamo in “prevleke” čez kopalke,
- kako so otroci umazani,
- kdaj bodo šli spat,
- kaj se igrajo…
Skrbela bom za:
- varnost,
- zaščito pred soncem,
- čistočo hrane in pijače,
- dobro voljo,
- moj spanec😀.
Si ugotovila, da je kompliciranje prepovedano in da je vse, kar potrebuješ (še posebno pri majhnih otrokih) hrana, pijača in POČITEK. Ko tudi otroci počivajo! Ne pospravljaj, ko dojenček ali malček spi. Takrat tudi mama spi! Ja, je težko, a boš samo spočita normalno delovala.
Večji otroci
Večji otroci potrebujejo veliko gibanja (kolo, tek, plavanje) in druženja z vrstniki. Koristilo jim bo obiskovanje drugih krajev in spoznavanje novih ljudi.
Kljub želji po raziskovanju drugačnosti si bodo najbolj zapomnili doživetja s starši.
Fotkaj vse, kar je možno, za lepe spomine🙃.
Včeraj smo kresovali, lovili kresničke, fanta pa sta z vodno puško in teleskopom norela po gozdu in se šla fortnite (to je neka trapasta računalniška igrica…). Potrebujejo igro, tudi če je nam trapasta.
Na internetu je poplava dejavnosti, ki jih lahko počnete z otroki. Stric google vse ve in tudi mnoge mamice blogerke pišejo o tem…
Kaj pa midva?
Tudi za skupni čas se je potrebno boriti. Otroke daj brez slabe vesti v varstvo. Če ni babice, sosede ali prijateljice, je dovolj tudi organizirana dejavnost za dve uri.
Povejta si skrbi, delita si utrujenost, poiščita veselja, ki so vaju povezovala, preden sta imela družino. Pomembno je, da si to omogočita. Ne glej na pare, ki dajo otroke za en teden na dopust in grejo na potovanje. To bosta šla tudi vidva, če si želita. Sedaj ko so otroci ob vama, tega nujno ne potrebujeta. Moje mnenje.
Čas, ko so otroci majhni neverjetno hitro mine. Zato se tega zavedam in mi ni težko veliko časa preživeti z njimi. Seveda ob dejstvu (zame), da je močna vez med partnerjema pogoj za zdravo družino. Težko je dati prednost času za moža, a imam veliko dokazov, da je to za zdravje otrok najbolj pomembno.
(Hudo mi je za otroke, ki trpijo zaradi staršev, ker si ne vzamejo časa za svoj odnos in se zato razhajajo.)
Kaj pa jaz?
Veliko sem že pisala o skrbi zase in času zase. Dokler si ga ne vzameš, ne veš, kako je res potreben. Tukaj ti pomagam s preprosto mislijo, ki sem jo osvojila zase: kako želim, da se me v odraslosti otroci spominjajo?
Tečno, utrujeno, zaskrbljeno? Ali veselo, spočito, srečno mamo? Odgovor ni težak, a ne?
Izvila sem se iz “škodljive” miselnosti, da si vsi zaslužijo dopust, mame si ga pa žal ne moremo privoščiti.
Sedaj se znam ustaviti in se zavedati lepih trenutkov z družino. Ne kompliciram več in s hvaležnostjo doživljam čas z otroki. Prehitro bodo zrasli in želim imeti čimveč lepih spominov.
Vzemi si čas in ugotovi pri sebi, kaj te osrečuje in si to omogočaj vsak dan. Začni z 10 minutami na dan, vsak dan!
Piši dnevnik, beri knjige, poklepetaj s prijateljico, odidi v naravo, poišči tišino, ugasni televizijo in mobitel…
Ni važno, kako drugi preživljajo dopust, naredi si svoj kotiček miru in počitka.
Če ga ne bo na dopustu, nič hudega, važno da ga imaš doma.❤
Želim ti miren in sproščen dopust!
Pozdravček,
Minka
p.s. Sem povedala, da imam takoj po morju operacijo kolena? Ja, večina dopusta bo rehabilitacija, a kljub temu se ga veselim…drži pesti zame!
