Ni enostavno v parih odstavkih strniti dan, ki je bil poln nasprotujočih si čustvenih doživetij.
Da bo potrebno z Emo na urgenco sem že pričakovala, ker se je od bolečin zbujala že ponoči.
Nisem pa pričakovala, da bo v bolnici umrl stric. V bolnico greš, da se ti stanje izboljša in da prideš domov.
To je letos v družini že druga smrt, ki je sledila “obisku” bolnišnice.
S stricem sva imela eno skupno lastnost in to je branje knjig. Že kot otrok se ga spominjam, kako je bral, v času bolezni pa še več.
Gotovo mu je sedaj lepše kot na zemlji…
Popoldneva se spominjam v upočasnjeni različici, kot bi telo iskalo umirjenost, čustva blaginjo, svobodo in vdanost.
Nič mi ni bilo do gibanja, le skupni čas z družino je bil dovolj, da odhajam spat mirna.
Citat dneva: NEMARA MORAŠ SPOZNATI TEMO, PREDEN ZMOREŠ CENITI SVETLOBO.
Hvaležna za:
-življenje
-starše
-sposobnost umiritve
Bodite lepo! Sem z vami.
(vaši morebitni odzivi bodo ostali pri meni in jih ne bom objavila)
