Veselje v materinstvu in kako ga spet najti.

Kako kaj tvoje veselje v materinstvu? Moraš že pomisliti, kdaj si se od srca nasmejala, ali do solz? Si vesela mama ali so usta večkrat “v ravnini” kot obrnjena navzgor? Si že malo pozabila, kaj te sploh razveseli?

Na včerajšnjem praznovanju rojstnega dne hčerkine prijateljice smo mame debatirale o naših “dejavnostih”, napornih služah, gospodinjskih zadolžitvah in o vsem, kar še paše k materinstvu.

Precej je bila v ospredju “problematika”, do katere smo prišle vse, ki smo bile vpletene v pogovor. Pomanjkanje zanimanja in veselja v življenju, pomanjkanje časa zase in nezdrav življenjski slog.

Ker nismo prišle do konkretnih zaključkov in so se mi zdele “vdane” v usodo, sem takoj vklopila klikerje in hopla napisat objavo…”been there, felt that way” bi lahko rekla.

Sploh ne vem več, kaj je veselje v materinstvu🤫…

DOLGOČASNA OPRAVILA

Predvidevam, da je tvoj dan enak dnevu. Zjutraj komaj vstaneš, ker si že ponoči najmanj trikrat. Če imaš srečo, v 10 minutah spiješ kavo, da sploh veš, kateri dan je. Od minute, ko otroci vstanejo, je samo še akcija do pozne noči. Vmes je edini prosti čas še ena kava in hitri pregled FB-ja, če te je kdo “opazil” in to je vse. Besedo mami slišiš milijonkrat (en dan bom res štela, kolikokrat) in opravil ni ne konca ne kraja.

Trudiš se, da bi še kdo drug kaj naredil, a vsi so lahko zmatrani, samo ti ne. Opravičuješ vse, sebi pa ne privoščiš dovolj počitka, dovolj časa za prehranjevanje in kakšno koristno dejavnost za sproščanje.

Tvoj dragi je itak non stop v službi in vidiš ga samo še zvečer, utrujenega na kavču. Če vama uspe iskren pogovor v tednu, sta že med redkimi izjemami.

Brez zamere, če sem kakšen del zadela. Kaj sploh hočem povedati? Padle smo v neko hiperaktivno rutino, ki nas dela utrujene in sploh več ne vemo zase.

CILJI IN PRODUKTIVNOST

Ne znamo se veseliti, ne znamo si postavljati in dosegati ciljev, ne znamo se pohvaliti in nagraditi za svoje delo!

Zase govori, boš rekla, jaz imam vse pod kontrolo, jaz sem borka in neuničljiva. Me veseli, da si sploh prebrala do sem in da nimaš s tem težav. Jaz sem tudi tako mislila, dokler ni “zdravje” zaštekalo in bolezen pokazala, da telo slej ko prej podleže še tako trmastemu in prepričanemu umu.

Cilji, ki si jih kot mama ne znam več postaviti

Lani se mi je zgodilo, da sem na dveh delavnicah morala napisati svoje cilje za prihodnje leto, 5 let in 10 let…Živčno sem se presedala, ker nisem našla nobenega “primernega in dovolj atraktivnega” zase. Moj edini cilj je bil namreč preživeti dan, ne da kdo umre. Kruto, vem, a tako je bilo.

O željah, idejah, ciljih in življenjskem poslanstvu sem začela razmišljati hkrati z odraščanjem otrok in s pisanjem svojih objav. Morala sem prav razmisliti, kaj hočem sploh povedati z napisanim in kakšna sporočila dajem. Kaj mislim o določeni problematiki jaz in ne vplivnež s tisoči sledilcev? Kaj hočem s svojim življenjem?

Nočem živeti življenja nekoga drugega, temveč narediti iz svojega največ kar v danih okoliščinah lahko. Res drži, da s pisanjem možgani drugače zaznavajo naše misli in ideje. Bolj smo usmerjene in aktivne, bi rekla. Napisano ostane.

Mame smo v današnjem pogovoru izpostavile, da nimamo več svojih želja in veselja do česarkoli. Ker smo popolnoma predane družini, opažamo resne in manj resne zdravstvene težave, o katerih sploh ne govorimo. (Da ne omenim, da eno od njih “nekaj” tišči v grlu in si sploh ne upa k zdravniku! Kar pritisk mi je narasel.) Še kakšna mama bi se sigurno našla, ki skriva svoje slabo počutje in se tolaži, saj ni nič…da nisi to ti, slučajno!!

Dobesedno umrle bi za otroke. Kaj pa, če bomo res? Na to pa nobena ne pomisli.

ZAČNI OBLIKOVATI SVOJ ČAS

Preden se v prihodnjih objavah posvetim organizaciji časa, moramo začeti razmišljati, katere dejavnosti bomo sploh umestile v naš čas, da se bomo veselile, zabavale, sprostile, odpočile…

Mogoče si bomo lahko že postavile kakšen oprijemljiv cilj in se konkretno posvetile skrbi zase. Mogoče si mama samohranilka, brez varstva in pomoči. Ali podjetnica oz. je tvoj mož podjetnik. Skrbiš 24 ur na dan za bolnega otroka. So otroci neprestano bolni. Mame smo si različne, a vse si želimo živeti s smislom. Pa ne samo mame, vsi…

Kakšne možnosti torej sploh imamo, če smo poleg službe večino časa doma z otroki? Ni enostavno, mislim pa, da se da poiskati način, da ne izgubimo sebe in da živimo dovolj bogato življenje, ki nas osrečuje.

Zbrala sem nekaj idej, ki jih poveži s seboj in svojim življenjem. Seveda imajo možje in otroci prednost pred tem in nam pomenijo vse, a tudi same s seboj se moramo znati veseliti, čeprav imamo “polno glavo” nečesa. Ne gre za to, da sedaj vsa morasta hodim naokrog, (iskreno sem vesela ljudi, ki jih srečam), a kadar se ustavim v miru in tišini, ostanejo vprašanja “v zraku” brez odgovorov. Poiskati jih bo treba v sebi.

Kaj so torej lahko drobna veselja v materinstvu?

• branje

Za začetek, da se premakneš iz prepričanja, da se nič ne da, je knjiga super. Ob branju se lahko zelo sprostiš. Ne glede na to, ali rada bereš ali ne, je branje nadvse koristno. Pozabiš na probleme, preko knjig lahko prideš do rešitve svojih težav, knjiga te lahko nauči kuhati, narediti kaj zase in za otroke, vrtnariti, nauči te jezika, inštrumenta…kar si zaželiš.

Te mogoče navdušujejo in spodbujajo uspešni ljudje, njihovi dosežki in kako so zlezli iz težav? Knjig o tem imaš malo morje…samo pot pod noge in v knjižnico. Pa še otrokom boš kaj našla in jim dala najboljši možen zgled.

• lepota in nega

Nekatere boste uživale z novo frizuro, novimi nohti, navlaženimi obrazi, zmasirane…če greš lahko od doma in imaš denar, krasna nagrada. Če si pa doma, paše kopel (zame to pride v poštev zelo redko, ker je zvečer v kopalnici največja gužva, potem se mi pa ne da oz. je nevarnost, da zaspim v banji)…

Če te zanima moda in ličenje, si privošči kaj v tej smeri. Imaš kup revij, videoposnetkov, nasvetov. Če se rada lepo oblačiš, je nakup oblačil, nakita, dodatkov ali čevljev lahko lepa nagrada za tvoj trud. Ta točka meni ne pomaga, se mi pa zdi pomembna.

• gibanje

Rada sem v gibanju. Že sprehod me sprosti. Nadiham se, pogovorim, opazim naravo, predvsem pa drugače gledam na svoje “težave”. Adrenalinskih športov se ne grem, ker sem imela eno poškodbo kolena čisto dovolj. Predvidevam, da sama nimaš želje po vrhunskem športu.

Izberi si aktivnost po svojih zmožnostih. Ne pretiravaj, da ne bo telo še bolj utrujeno. Priznam, da se neizmerno veselim pomladi, da spet poskusim s tekom in pobegi v hribe. Mogoče pa spet pade Triglav, kaj se ve…

• ustvarjalnice

To besedo sem si izmislila, z njo pa mislim na vse, kar obsega ustvarjanje. Mogoče rada pišeš, rišeš, šivaš…koliko mam srečam, ki bi se poklicno ukvarjale s tem, pa nimajo dovolj poguma. Saj ni treba pustiti službe. Dovolj je “za dušo”. Da delaš nekaj svojega. Možnost imaš, ko otroci zaspijo, lahko tudi skupaj z njimi, če to radi počnejo. Namen je dosežen, če boš po tem zadovoljna. Lahko pišeš dnevnik hvaležnosti, dnevnik opravil-zvečer boš presenečena, koliko narediš. Kaj pa dnevnik za otroke? Lahko urejaš družinske fotografije-jaz zelo uživam v foto spominih na preteklost.

• pogovor

Tudi za iskren in zaupen pogovor si moraš vzeti čas. S kom se lahko v miru pogovarjaš? Kdo te razume? Kdo te spodbuja v življenju? Ob kom se ne počutiš manjvredna? S kom se smeješ? Ja, vem. So redki, a moraš poiskati take prijateljice za pogovor. Ko je težko in lepo se lahko obrneš nanje. Jaz imam eno prijateljico na dnevni ravni, eno na tedenski in eno na mesečni. Vse tri so mi neskončno dragocene.

• glasba

Moj hobi je že od malih nog petje. Priznam, da doma premalo pojem, se pa z Emo večkrat usedeva za sintič ter igrava in pojeva otroške pesmice. Tako se zavedam vpliva glasbe in petja na moje počutje, da grem na pevske vaje, da sodelujem na koncertu in da se družim s pevci. Dovolj je, da v času bolezni ali slabega počutja prižgem youtube in poslušam pesmi, ki izboljšajo moje razpoloženje.

• urejanje in pospravljanje

Mene sprosti prekladanje papirjev, pospravljanje nereda, before after varianta:)) Mogoče vmes, ko se otroci zaigrajo hitro pospraviš stvari, ki jih imaš pred očmi in te nervirajo že cel dan. Lahko je malenkost. Vsako majhno opravilo je povod , da nadaljuješ in mesta bodo hitro pospravljena. Za nagrado je lahko kava, ali odhod na sprehod z otroki ipd.

• ostale možnosti

Počitek, spanec, dober film, obisk kraja, ki te umiri…malo morje možnosti, če jih hočeš poiskati in opaziti.

Razmisli…kaj pa je tvoje lastno veselje?

Tukaj boš morala vklopiti še svoje možgane in razmisliti, kaj ustreza točno tebi. Če ne boš imela svojega napisanega seznama, boš težko prilezla iz območja “brezveznosti”, utrujenosti, obžalovanja, krivde, apatije ipd.

Petkrat vdihni in začni razmišljati o možnostih zase. V čem uživaš in kaj te sploh osrečuje? Kaj te je veselilo v otroštvu? Mimo teh vprašanj boš verjetno naveličano odbrzela, ker jih vsi svetovalci enako ponavljajo in tudi mene niso spravili k akciji, dokler nisem rekla, ZDEJ PA DOST, in začela z majhnimi koraki, z majhnimi zmagami, potrpežljivo in vztrajno.

(Te je sedaj zmotil otrok? Mene namreč vedno prekinejo, ko se spravim kaj početi za svoje veselje…poskrbi za otroka, pridi nazaj in ponovi vajo:))

Če teh sebi dragih stvari pri sebi ne odkriješ, ne moreš misliti v svoje dobro in napredovati v skrbi zase. Ne moreš se rešiti iz puščave, če se navežem na bistvo svojega bloga…

(Se ti mogoče pojavljajo eni in isti “dialogi” v glavi? Rešitev za to obstaja😉. Klikni tukaj.)

Naj bo za danes dovolj. Upam, da se ti porodi čimveč lepih stvari, da boš začela uživati in skrbeti zase. Mogoče bo pa naslednji teden drugačen kot vsi do sedaj. Močno ti želim in privoščim.

Lep pozdrav in objem, Minka

PS: slik ni v tekstu, ker jih običajno ne opazimo sploh:)) Ali pač?

(pa ne se bat komentirat, saj ne grizem)